(1) Imetnik transakcijskega računa ima lahko po zaključku blagajniškega poslovanja v svoji blagajni gotovino za gotovinska plačila do višine blagajniškega maksimuma.

(2) Višino blagajniškega maksimuma določi imetnik transakcijskega računa s splošnim aktom oziroma drugim dokumentom, predvsem glede na višino in vrsto izplačil v gotovini, ki jih opravlja in na oddaljenost od najbližjega izvajalca plačilnega prometa, pri katerem ima odprt transakcijski račun.

(3) Imetnik transakcijskega računa določi višino blagajniškega maksimuma ločeno za svoje poslovne enote oziroma organizacijske dele.

(4) Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bil blagajniški maksimum določen, ga lahko imetnik transakcijskega računa med letom poveča ali zmanjša. Povečanje ali zmanjšanje blagajniškega maksimuma mora imetnik transakcijskega računa evidentirati v pisni obliki.