(1) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se za zavarovance iz 15. člena zakona (samozaposleni) določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: obračun davka) in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance, katerim se davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma tudi podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje (v nadaljevanju: prispevki za socialno varnost), plačanih s strani države, in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena zakona določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

(4) Zavarovalna osnova zavarovanca iz prvega odstavka tega člena se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi obračuna davka brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez znižanja in povečanja davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovalna osnova zavarovanca iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez olajšav v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.