(1) Za znesek ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti in neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih sredstev. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva se ne vštevajo v nabavno vrednost. V nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se tudi ne vključuje začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi. Ne vključujejo se tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva. Če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe.

(2) Pozneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

(3) Ne glede na vrednost in pomembnost opredmetenih osnovnih sredstev se nabavna vrednost ne razporedi na sestavne dele. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se ne obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

(4) Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih sredstev, za katere ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega načrta. Do pridobitve ocenjene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti 1 euro, vendar najdlje za dobo enega leta. Za določitev nabavne vrednosti nepremičnin se lahko uporabi cenitev iz množičnega vrednotenja nepremičnin.

(5) Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega sredstva, ter stroški investicijskega vzdrževanja in obnov se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili plačani. Popravki nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja način in stopnje odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma kot prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev, oblikovano ob pridobitvi teh sredstev.

(6) Zneski kupnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili prejeti.

(7) Stvari drobnega inventarja, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 eurov, se lahko razporedijo med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno.

(8) Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

(9) Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva.

10. Opredmetena osnovna sredstva, dana v poslovni najem, se izkazujejo v poslovnih knjigah najemodajalca, pri najemniku pa se najemnine iz najema pripoznajo kot odhodki.