(1) Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje zaposlovanja, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

(2) Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

• nepridobitna pravna oseba – je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki oziroma jih deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom;
• člani socialnega podjetja – so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;
• deležniki – so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;
• dejavnosti socialnega podjetništva – so dejavnosti, ki zagotavljajo dodatno ponudbo proizvodov in storitev za večjo kvaliteto življenja ljudi ali bivanja v okolju, krepijo družbeno solidarnost in kohezijo ali zagotavljajo doseganje enega ali več drugih ciljev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes, brez olajšav ali spodbud iz javnih sredstev pa jih praviloma ni mogoče trajno opravljati na trgu, pri čemer spodbude in olajšave ne predstavljajo izkrivljanja konkurence;
• posebni pogoji zaposlovanja – so zahteve tega zakona po zaposlovanju oseb, ki jih ta zakon uvršča med najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, z njihovo zaposlitvijo pa se dosega eden ali več ciljev socialnega podjetništva iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes;
• trajno zaposlovanje delavcev – je zaposlovanje delavcev za nedoločen ali določen čas, najmanj za 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom.

(1) Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.

(2) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj:

• so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);
• namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve);
• so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
• člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);
• pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
• s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
• praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
• posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
• v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
• premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);
• zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);
• trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

(1) Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na naslednjih področjih:

• socialnega varstva,
• družinskega varstva,
• varstva invalidov,
• znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,
• zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
• varstva in promocije zdravja,
• zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
• posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,
• ekološke proizvodnje hrane,
• ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
• spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
• turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
• trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
• kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
• amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
• reševanja in zaščite,
• spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
• podpornih storitev za socialna podjetja.

(2) S posebnimi zakoni se lahko opredelijo tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), na področjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, z uredbo določi dejavnosti socialnega podjetništva, ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. Pristojni minister poda predlog po predhodnem soglasju vseh ministrov, ki so pristojni za področja oziroma dejavnosti socialnega podjetništva in po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe.

(4) Z zakoni, ki urejajo področja, na katerih se opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva in drugimi zakoni, se lahko določijo tudi olajšave in spodbude za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena, socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki se na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87. in 88. Pogodbe uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa:

1. invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;
2. brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;
3. brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe);
4. brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);
5. brezposelnih oseb:

• nad 55 let starosti,
• pripadnikov romske skupnosti,
• mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,
• ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

(2) Za namen ugotavljanja kvote iz druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona se v najbolj ranljivo skupino na trgu dela uvrščajo dolgotrajno brezposelne osebe še 24 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju, iskalci prve zaposlitve ter težje zaposljive osebe iz druge, tretje in četrte alineje točke e) prejšnjega odstavka pa še največ 12 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju.

(1) Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva, vlada ustanovi Svet za socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: svet). V svet vlada imenuje po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja iz 5. in 6. člena tega zakona in enega predstavnika službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V svet imenuje tudi enega predstavnika socialnih partnerjev, na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij ter dva predstavnika socialnih podjetij in enega predstavnika strokovnih inštitucij, na predlog organizacij civilne družbe. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega podjetništva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:

• pripravi Strategijo razvoja socialnega podjetništva (v nadaljnjem besedilu: strategija) in poda mnenje k programu ukrepov,
• spremlja izvajanje strategije in programa ukrepov,
• usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov, ter skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov.

(2) Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem področju dela.

(3) Ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) zagotavlja usklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:

• v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja program ukrepov za izvajanje strategije,
• v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,
• ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij in pogojev za prepoved poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialno podjetje,
• vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.

(4) Izvajalci ukrepov iz prve alineje prvega odstavka tega člena so ministrstva, službe vlade, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo. Izvajalci nadzorujejo porabo sredstev iz naslova spodbud, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona.

(5) Sodišče ali državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register (v nadaljnjem besedilu: registrski organ) oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, mora pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi, ugotavljati tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa ta zakon.

(6) Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz četrtega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizacijam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Pri izbranih organizacijah vršijo tudi strokovni nadzor nad izvajanjem pogodbe o oddaji javnega naročila.

(7) Ukrepe in storitve iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu.

(1) Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.

(2) Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

• je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa A) ali
• je ustanovljena za zaposlovanje oseb iz 6. člena tega zakona, na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje tipa B)
• in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(3) Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ohrani le, če v rokih, ki jih določa prvi odstavek 19. člena tega zakona izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev iz prve alineje ali strukturo zaposlenih delavcev iz druge alineje prejšnjega odstavka. Za ohranitev statusa socialnega podjetja mora po izteku drugega koledarskega leta poslovanja socialno podjetje tipa A iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov.

(4) Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

(1) Pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce.

(2) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka. Statusa tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti.

(3) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, tudi če ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ali če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev.

Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij.

(1) Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.

(2) Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ne določa drugače. Tudi v tem primeru lahko socialno podjetje deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem v deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Če socialno podjetje del dobička ali presežkov prihodkov deli, pri delitvi ne more izključiti delavcev.

(3) Kot posredna delitev dobička ali presežkov prihodkov se šteje:

• izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;
• izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne plače), razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih;
• izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.

(4) Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo zneskov, določenih v tretji alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

(1) Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ljudi iz 6. člena tega zakona bo zaposlovalo, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov skladno z določbo 26. člena tega zakona.

(2) Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora tudi:

• opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
• določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
• določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi ali temeljnega in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
• določiti, da bo socialno podjetje zaposlovalo delavce, skladno z določbo prve ali druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona,
• določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
• določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
• določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in
• določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.

Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja je določena z zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(1) Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

• sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
• osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
• dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.

(2) Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(3) V postopku mora registrski organ po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc preveriti osebne podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje in ustanoviteljih, v postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje pa še podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev.

(1) Registrski organ mora v postopku registracije ugotavljati tudi ali je akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v skladu z določbami 12. člena tega zakona. Izpolnjevanje pogojev mora ugotavljati tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(2) Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen in pri nepridobitni pravni osebi ne obstajajo omejitve iz 9. člena tega zakona, registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register, odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.

Določbe 14. in 15. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopke za izdajo soglasja k aktu o ustanovitvi ali njegovi spremembi, kadar je za pridobitev pravne osebnosti nepridobitne pravne osebe ali za njeno preoblikovanje v socialno podjetje in za vpis v javno evidenco potrebno soglasje za to pristojnega ministrstva.