Ta pravilnik določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku.

Ugotavljanje premoženja ter njegove vrednosti

Upravičenec je ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.

(1) Premoženje po tem pravilniku predstavlja vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s pravim odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS), hranilne vloge in druga denarna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prihranki) ter drugo premično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe pa na dan pridobitve.

(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje:

• premoženje, ki se po 18. členu ZUPJS ne šteje v premoženje,
• sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe,
• drugo premično premoženje v vrednosti manjši od 10 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(1) Premoženje in njegova vrednost se ugotavlja iz:

• zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja,
• odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin,
• odločbe o odmeri davka na dediščino,
• odločbe o odmeri davka na darila.
• uradnih evidenc subjektov, ki upravljajo s premoženjem.

(2) Če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz:

• kupoprodajne pogodbe,
• sklepa o dedovanju,
• darilne pogodbe,
• drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje pridobil.

(1) Kot vrednost osebnega avtomobila ali enoslednega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo) se upošteva vrednost, ugotovljena iz baze podatkov »Eurotax osnovne baze z vrednostmi rabljenih vozil« (v nadaljnjem besedilu: baza podatkov).

(2) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upoštevajo osnovni podatki vozila, pridobljeni iz uradne evidence registriranih vozil.

(3) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upošteva leto prve registracije vozila. Kot vrednost vozila se upošteva prodajna kotacija, ki je v koloni pod letom prve registracije navedena kot druga vrednost po vrsti (v sredini).

(4) Če vrednosti iz prejšnjega odstavka v bazi podatkov ni, se upošteva vrednost po izjavi stranke.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot vrednost novejših vozil, če v letu prve registracije prodajne kotacije v bazi podatkov še ni, upošteva zadnja veljavna maloprodajna cena v letu prve registracije (tretja vrednost po vrsti oziroma spodnja vrednost), če pa tudi te v bazi podatkov ni, se upošteva maloprodajna cena, razvidna iz kolone »MPC«.