Ta uredba določa način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologijo spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018.

(1) Kadrovske načrte posrednih proračunskih uporabnikov države in občin pripravijo predstojniki.

(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejmejo tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in ga je mogoče uresničiti v obsegu sredstev za stroške dela v finančnem načrtu.

(3) Posredni uporabnik proračuna države in občin pripravi kadrovski načrt tako, da število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.

(4) Posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2017 in 2018 tako, da se:

• določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe, pri čemer njihovo število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2016;
• oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe.

(5) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

(1) Kadrovski načrt ima tabelarni del in obrazložitev ter se pripravi tako, da vsebuje vse elemente, določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) V tabelarnem delu kadrovskega načrta se navedejo število zaposlenih 1. januarja tekočega leta in načrtovano število zaposlenih 1. januarja naslednjega leta, skupno število zaposlenih po vseh virih financiranja, skupno število zaposlenih po virih financiranja iz 1., 2., 3. in 4. točke tega odstavka ter skupno število zaposlenih iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke tega odstavka. Število zaposlenih iz tega odstavka se prikaže po naslednjih virih financiranja:

1. državni proračun;
2. proračun občin;
3. ZZZS in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij;
7. sredstva Evropske unije ali drugih mednarodnih virov skupaj s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
8. sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike; sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe, namenjene internacionalizaciji ter kakovosti izobraževanja in znanosti (namenska sredstva);
9. sredstva iz sistema javnih del;
10. sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14) ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.

(3) Načrtovano število zaposlenih iz prejšnjega odstavka obsega:

• dovoljeno število zaposlenih, katerih plače se financirajo iz virov, določenih v 1., 2., 3. in 4. točki prejšnjega odstavka;
• oceno predvidenega števila zaposlenih, ki se financirajo iz virov, določenih v 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točki prejšnjega odstavka.

(4) Pri pripravi kadrovskih načrtov se upošteva metodologija spremljanja uresničevanja kadrovskih načrtov iz 4. člena te uredbe.

(1) V uresničevanje kadrovskih načrtov spadajo:

1. zaposleni za nedoločen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
2. zaposleni za določen čas, od katerih se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
3. delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, druge organizacije in organe Evropske unije.

(2) Število zaposlenih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se na polni delovni čas izračuna tako, da se delovni čas več zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas, sešteva do polnega delovnega časa.

(3) Če se posamezni zaposleni financirajo iz različnih virov financiranja, se v uresničitvi kadrovskih načrtov njihova zaposlitev prikaže v deležih.

(4) V uresničevanje kadrovskih načrtov ne spadajo:

1. zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa zaposlenega, ki dela krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
2. zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene in se sredstva za njihova nadomestila plač ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna za čas:

1. odsotnosti na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo,
2. bolniške odsotnosti, daljše od 30 delovnih dni.

(5) Posredni uporabniki proračuna spremljajo uresničevanje kadrovskega načrta glede na dovoljeno in ocenjeno število zaposlenih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter najpozneje do 18. v mesecu poročajo o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2017.