(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, ter posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava.

(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence, njegove pristojnosti in postopke pred njim.

(1) Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 1).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:

• več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju;
• večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
• pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
• pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;

4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:

• v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
• njihova odvisna podjetja;
• njihova gospodujoča podjetja;
• odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
• podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke tega člena;

6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg;
7. »upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15. »podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani oziroma shranjeni;
16. »zaupni podatki« so poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni;
17. »poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
18. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
19. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja;
20. »kartel« je sporazum ali usklajeno ravnanje dveh ali več podjetij, katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja;
21. »vloga za poravnavo« je poročilo, ki ga podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predstavi Evropski komisiji ali organu, ki ga država članica Evropske unije v skladu s 35. členom Uredbe 1/2013/ES določi kot odgovornega za uporabo 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: organ druge države članice), in v katerem opiše sodelovanje pri kršitvi konkurenčnega prava ter prevzame odgovornost za to kršitev konkurenčnega prava ali se odpove ugovarjanju glede svojega sodelovanja in odgovornosti, ter je pripravljeno z namenom, da Evropska komisija ali organ druge države članice lahko hitreje odloči o zadevi.

(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v VI. delu tega zakona, pomenijo:

1. »kršitev konkurenčnega prava« je kršitev 6. ali 9. člena tega zakona oziroma 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije oziroma določb države članice Evropske unije, ki določajo prepoved omejevalnih sporazumov ali prepoved zlorabe prevladujočega položaja v smislu 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »kršitelj« je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo;
3. »organ, pristojen za varstvo konkurence« so Evropska komisija oziroma Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence oziroma organ druge države članice;
4. »odločba o kršitvi« je odločba organa, pristojnega za varstvo konkurence, o ugotovitvi kršitev konkurenčnega prava, ali sodišča, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ali organa druge države članice;
5. »progam prizanesljivosti« je program, povezan z uporabo 6. člena tega zakona oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem udeleženec v skrivnem kartelu neodvisno od drugih podjetij v kartelu sodeluje v postopku preiskovalnega organa ali organa, pristojnega za varstvo konkurence, tako da prostovoljno razkrije informacije o kartelu in svojo vlogo v njem, za kar se mu z odločbo ali ustavitvijo postopka odpusti ali zniža globa;
6. »izjava zaradi prizanesljivosti« je ustna ali pisna vloga, ki jo podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri podjetje ali fizična oseba navede podatke o kartelu, s katerimi je seznanjena, ter opiše njegovo oziroma njeno vlogo v njem, pripravljena pa je bila posebej za organ, pristojen za varstvo konkurence, z namenom odpustitve ali znižanja globe v okviru programa prizanesljivosti, in ne vključuje predhodnih informacij;
7. »predhodne informacije« so informacije ali podatki, ki obstajajo neodvisno od postopka pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, ne glede na to ali spis organa, pristojnega za varstvo konkurence, te informacije ali podatke vsebuje ali ne;
8. »oseba, ki ji je odpuščena globa« je podjetje ali njegova odgovorna oseba, kateri je organ, pristojen za varstvo konkurence, odpustil plačilo globe v okviru programa prizanesljivosti;
9. »sporazumno reševanje sporov« je vsak mehanizem, ki strankam omogoči, da dosežejo izvensodno rešitev spora v zvezi z odškodninskim zahtevkom;
10. »poravnava« je sporazum ali odločitev, dosežena v postopku sporazumne rešitve spora;
11. »neposredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki neposredno od kršitelja kupi izdelke ali storitve, ki so bile predmet kršitve konkurenčnega prava;
12. »posredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki kupi izdelke ali storitve, ki so predmet kršitve konkurenčnega prava, ali izdelke ali storitve, ki izhajajo iz takšnega blaga ali storitev, od neposrednega kupca ali nadaljnjega kupca;
13. »dokazi« so vsa sredstva in predmeti, s katerimi je dopustno dokazovati dejstva v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, kot na primer listine in drugi nosilci podatkov, na katerih so podatki shranjeni;
14. »tretja oseba« je fizična oseba, podjetje, državni organ ali nosilec javnega pooblastila; razen sodišča.

(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.

(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. oktobra 2012; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije).

(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.

(1) Za izvajanje nalog in pristojnosti po tem zakonu Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) uresničuje ustanoviteljske pravice in obveznosti.

(2) Glede vprašanj organizacije in delovanja agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

(3) Agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.

(4) Agencija je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Usmeritve so splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah.

(5) Agencija glede na razpoložljiva sredstva znotraj finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih.

(6) Agencija ima poslovnik in druge splošne akte, ki določajo njeno podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje.

(1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Zlasti je prepovedano:

• neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje;
• omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe;
• določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
• za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe;
• razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih koristi. Toda ti sporazumi ne smejo:

• nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in
• dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma.

(4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.

(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.

(2) Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež na nobenem od upoštevnih trgov na ozemlju Republike Slovenije, na katere se sporazum nanaša, skupaj z drugimi podjetji v skupini ne presega:

• 10 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«),
• 15 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«),
• 10 odstotkov, kadar gre za mešane horizontalno-vertikalne sporazume ali kadar je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum.

(3) Če je konkurenca na upoštevnem trgu omejena zaradi kumulativnih učinkov, nastalih zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij, so pragovi tržnih deležev iz prejšnjega odstavka zmanjšani na 5 odstotkov.

(4) Čeprav pragovi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena niso doseženi, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za:

1. horizontalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje cen;
• omejitev proizvodnje ali prodaje ali
• razdelitev trga ali virov nabave;

2. vertikalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje maloprodajnih cen ali
• podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.

(2) Vlada lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.

(3) Agencija lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.

(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.

(3) Agencija pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.

(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:

• posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
• omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov;
• uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
• zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.

(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.

(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov.

Do imenovanja direktorja agencije vlada za vršilca dolžnosti direktorja agencije imenuje dosedanjega direktorja urada.

(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

(2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.

(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 6. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove.

(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije skupnosti. Agencija spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje državnemu zboru in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

(2) Agencija odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in določb 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače. Postopek o prekršku vodi pooblaščena uradna oseba agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Agencija podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije za vodenje postopka o prekršku.

(3) Ne glede na prvi in prejšnji odstavek tega člena agencija ni pristojna za nadzor nad izvajanjem 63.a in 63.b člena tega zakona.

4. Agencija lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 44. člena tega zakona.

Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor).

(1) Svet sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik sveta.

(2) Direktor je po funkciji tudi predsednik sveta.

(3) Člane sveta imenuje državni zbor na predlog vlade.

(4) Vlada pri predlaganju kandidatov za člane sveta uporablja kriterij strokovnosti in usposobljenosti osebe na področju dela agencije.

(5) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana sveta v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za člana sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta.

(1) Člani sveta se imenujejo za pet let in so lahko ponovno imenovani.

(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki:

• je državljan Republike Slovenije,
• ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
• je ustrezno strokovno usposobljena za opravljanje nalog člana sveta,
• ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
• ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in
• ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.

(3) Za člana sveta je lahko imenovan tudi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji.

(1) Svet:

• sprejema poslovnik, ki podrobneje določa poslovanje agencije in druge splošne akte agencije, kadar tako določa zakon,
• sprejema letno poročilo o delu agencije, letni program dela, finančni načrt, zaključni račun in druge akte, za katere določa zakon, da jih sprejme agencija,
• imenuje senat za odločanje v prekrškovnem postopku za vsako posamično zadevo,
• odloča o izločitvi direktorja, predsednika ali člana senata iz postopka o odločanju o posamičnih zadevah,
• odloča o izločitvi pooblaščene uradne osebe iz postopka vodenja posamične zadeve,
• izvaja postopke predčasne razrešitve članov sveta in direktorja,
• opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen drug organ agencije.

(2) Direktor, predsednik ali član senata ne sme sodelovati v postopku odločanja o njegovi izločitvi in predčasni razrešitvi.

(3) Za postopek odločanja o izločitvi se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(1) Svet odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj dveh članov sveta.

(2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.

(1) Člani sveta ne morejo biti:

• funkcionarji v izvršilni veji oblasti,
• funkcionarji v zakonodajni veji oblasti,
• funkcionarji v sodni veji oblasti,
• funkcionarji v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
• člani vodstev in organov političnih strank ali
• osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.

(2) Član sveta mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.

(1) Član sveta se predčasno razreši:

• če to sam zahteva,
• če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
• če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
• če huje krši poslovnik agencije,
• če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
• če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena, ali
• če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.

(2) Člane sveta predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.

(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve člana sveta, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi postopka predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta, katerega razrešitev se predlaga.

(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(1) Člani sveta, senata in prekrškovnega senata so upravičeni do sejnin in povračil stroškov (v nadaljnjem besedilu: prejemki). Za prejemke se uporablja uredba, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah, ki se smiselno uporablja tudi za člane senata in prekrškovnega senata.

(2) Javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, svoje delo v okviru sveta, senata in prekrškovnega senata opravljajo izven svojega rednega delovnega časa.

(1) Direktorja imenuje državni zbor na predlog vlade. Minister, pristojen za varstvo konkurence, predlaga vladi kandidata, ki ga izbere po izvedenem javnem natečaju.

(2) Direktor je imenovan za pet let in je lahko ponovno imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.

(3) Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, ki:

• je državljan Republike Slovenije,
• ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
• ima najmanj 10 let delovnih izkušenj,
• je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence),
• ima opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku,
• ima znanje vsaj enega tujega jezika,
• ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in
• ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.

(4) Direktor mora pogoj iz pete alineje prejšnjega odstavka izpolniti najkasneje v roku treh mesecev od nastopa mandata. V kolikor direktor v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni pogoja iz pete alineje prejšnjega odstavka, mu preneha mandat in delovno razmerje po samem zakonu.

(5) Pogoji za imenovanje direktorja se podrobneje določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(6) Prijavi na javni natečaj je treba predložiti program dela in razvoja agencije za naslednje mandatno obdobje.

(7) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za direktorja v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za direktorja ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev direktorja.

(1) Direktor zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo.

(2) Direktor mora zagotoviti, da agencija:

• izvaja svoje pristojnosti in naloge, ki jih ima po tem ali drugem zakonu, ter
• posluje skladno s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in poslovnikom.

(3) Direktor vodi agencijo, vodi postopke, daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije skladno s tem zakonom ter izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, razen če ni za izdajo pravnih aktov pristojen senat skladno s tem zakonom.

(1) Direktor opravlja svoj položaj na podlagi pogodbe o zaposlitvi z agencijo, ki jo z direktorjem sklene minister, pristojen za varstvo konkurence.

(2) Direktor ne more biti:

• funkcionar v izvršilni veji oblasti,
• funkcionar v zakonodajni veji oblasti,
• funkcionar v sodni veji oblasti,
• funkcionar v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
• član vodstva ali organa politične stranke,
• oseba, za katero obstaja možnost konflikta med njenimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.

(3) Direktor mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.

(1) Direktor se predčasno razreši:

• če to sam zahteva,
• če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
• če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
• če huje krši poslovnik agencije,
• če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
• če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena,
• če ne opravlja svojih nalog direktorja, določenih v tem zakonu, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno, ali
• če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.

(2) Direktorja predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.

(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve direktorja, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi postopka njegove predčasne razrešitve direktor ne sme sodelovati.

(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(5) Če je direktor predčasno razrešen, vlada do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, ne glede na določbe tega zakona, imenuje vršilca dolžnosti direktorja.

(1) Agencija sodeluje pri oblikovanju politike konkurence.

(2) Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja varstva konkurence. O sodelovanju na področju varstva konkurence znotraj Evropske unije direktor tekoče obvešča svet in ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence.

Nadzor nad delom in poslovanjem agencije, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence, skladno z določbami zakona, ki ureja javne agencije, ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane zadeve.

(1) Organa postopka odločanja o posamičnih zadevah v upravnem postopku sta senat in predsednik senata.

(2) Predsednik in člani senata ter javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata za odločanje v posamični zadevi se določi na način, določen v poslovniku agencije.

(2) Senat odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije v upravnem postopku, v katerih se po tem zakonu izdajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča.

(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in ga za to pooblasti direktor. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu pisno poročilo in predlog odločbe.

(1) Senat sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Sejo senata skliče predsednik senata na lastno pobudo ali na zahtevo direktorja. Zahteva mora biti obrazložena.

(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov senata.

(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje ter glasuje zadnji.

(4) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik senata.

(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata. Če je izid glasovanja neodločen, odloči glas predsednika senata.

(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.

(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeti akt.

(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v zapisniku.

(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.

(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Vpogled v zapisnik je dovoljen samo pristojnim sodiščem, ki odločajo v postopku sodnega varstva zoper akte agencije. V tem primeru pristojno sodišče zapisnik ponovno zapre v poseben ovitek in na ovitku označi, da je zapisnik pregledalo.5. Pristojnost odločanja agencije v prekrškovnem postopku

(1) V prekrškovnem postopku odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, v katerih se izdajajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča, senat treh članov (v nadaljnjem besedilu: prekrškovni senat). Na zahtevo direktorja svet imenuje za vsako posamično zadevo prekrškovni senat izmed članov sveta in javnih uslužbencev, zaposlenih v agenciji, na način, določen s poslovnikom agencije. Člani prekrškovnega senata morajo izpolnjevati pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Eden izmed članov prekrškovnega senata je predsednik prekrškovnega senata, ki se določi na način, določen s poslovnikom agencije.

(2) Sejo prekrškovnega senata skliče predsednik prekrškovnega senata. Prekrškovni senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Predsednik prekrškovnega senata vodi posvetovanje in glasovanje ter glasuje zadnji.

(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji, ki ima pooblastilo direktorja za vodenje postopka ter izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu za odločanje pisno poročilo in predlog odločbe.

(4) Člani prekrškovnega senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik prekrškovnega senata.

(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov prekrškovnega senata.

(6) Za odločanje v prekrškovnem postopku se uporabljajo določbe drugega odstavka 12.n člena in določbe 12.r člena tega zakona.

(1) Agencija začne delovati 1. januarja 2012.

(2) Če agencija ne prične z delom v roku iz prejšnjega odstavka, začne z delovanjem naslednji dan po vpisu v sodni register.

(1) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino plačil za storitve, ki jih opravlja agencija, zlasti nadomestila stroškov, ki nastanejo agenciji med postopki ali zaradi postopkov, in nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu izvaja agencija.

(2) Tarifa agencije oziroma njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje vlade.

(1) Javni uslužbenci agencije, osebe, ki so imenovane v organe agencije in osebe, ki sodelujejo z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona in pri tem pridejo v stik z zaupnimi podatki, morajo te podatke varovati kot zaupne, v skladu s predpisi, ki določajo varstvo teh podatkov. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi po prenehanju delovnega ali drugega razmerja, na podlagi katerega oseba sodeluje z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona.

(2) Osebe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko, skladno z opredelitvijo pojma obdelava osebnih podatkov v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, obdelujejo osebne podatke in zbirke osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog po tem zakonu.

(3) Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo obdelovati le za namene, določene s tem zakonom.

(1) Agencija lahko upravnim organom, drugim državnim organom in nosilcem javnih pooblastil na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen zahtevka, razkrije podatke, s katerimi razpolaga, za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.

(2) Agencija razkrije podatke tudi:

1. Evropski komisiji in organom držav članic EU, pristojnim za varstvo konkurence, v skladu s postopkom iz Uredbe 1/2003/ES;
2. pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno v mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(3) Agencija razkrije pristojnim organom podatke, potrebne za izvršbo po tem zakonu.

(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, agencija prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij.

Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, agenciji na njegovo zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke.

(1) Agencija prevzame vse nedokončane zadeve, arhive in evidence, ki jih vodi urad.

(2) Agencija prevzame vse pravice in obveznosti iz pogodb, ki jih je urad sklenil s tretjimi osebami.