1. Razlaga v zvezi z izvajanjem 82. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti:

Komisija ugotavlja, da je v 82. členu (imuniteta sindikalnega zaupnika) po redakciji besedila KP KD pomotoma ostala zapisana napačna zaporedna razvrstitev odstavkov. Komisija sprejema razlago tega člena tako, da se 82. člen Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti pravilno glasi:

(1) Sindikalni zaupnik, ki uživa delovnopravno varstvo, je sindikalni zaupnik, ki je izvoljen ali imenovan v okviru dogovorjenega števila zaupnikov, ki uživajo varstvo v skladu z zakonom in katerega ime je pisno sporočeno delodajalcu.

(2) Sindikalnemu zaupniku, ki ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in akti podjetja, ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek, ki je nastal zaradi sindikalnega dela ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.

(3) Pred uvedbo postopka iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan delodajalec pozvati sindikat k izdaji pisnega mnenja. Sindikat je dolžan podati svoje mnenje v roku osmih dni po prejemu predloga delodajalca. Če se v tem roku sindikat ne opredeli, velja, da se s predlogom delodajalca strinja.

(4) Če se sindikat s predlogom delodajalca ne strinja, lahko delodajalec sproži postopek mediacije ali arbitraže. Ob tem se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o arbitraži oziroma mediaciji v individualnih delovnih sporih.

(5) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.

(6) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.

2. Razlaga 57. člena v povezavi s 93. členom Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti – prejemek delavca v času pripravljenosti na delo:

Nadomestilo za čas, ko je delavec na razpolago svojemu delodajalcu in ne opravlja svojega dela, se izplačuje kot dodatek k njegovi plači. Dodatek za pripravljenost na delo ni sestavni del plačila za opravljeno delo za polni delovni čas, temveč gre za plačilo dodatnega časa oziroma tistega časa, ko je delavec na podlagi predhodne odredbe delodajalca, le na razpolago delodajalcu.

Delavec je za čas dejanskega dela, ki ga opravi v času pripravljenosti na delo, upravičen do plače za opravljeno delo po vseh osnovah, to je do osnovne plače, dela plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatka za delovno dobo, dodatkov za posebne obremenitve, vključno z dodatkom za delo preko polnega delovnega časa in oziroma drugih dodatkov za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.