V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15) se v 1. členu za besedilom »elementov oštevilčenja,« doda besedilo »ureja učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture,«, besedilo »med subjekti na trgu elektronskih komunikacij« pa se nadomesti z besedilom »na področju tega zakona«.

V prvem odstavku 2. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Namen zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, kakor tudi razvijanje notranjega trga Evropske unije in uveljavljanje legitimnih interesov vseh njenih državljanov.«.
V drugem odstavku se:
– v četrti alineji besedilo »Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/136/ES)« nadomesti z besedilom »Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L št. 310 z dne 26. 11. 2015, str. 1)«,
– v peti alineji besedilo »Direktivo 2009/136/ES« nadomesti z besedilom »Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11)«,
– sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (UL L št. 155 z dne 23. 5. 2014, str. 1).«.

V 3. členu se:
– 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. Dostopovna točka je element dostopovnega omrežja, ki omogoča fizično povezavo do vsake lokacije končnega uporabnika posebej (npr. ulični kabinet).
3. Dostopovno omrežje je del elektronskega komunikacijskega omrežja, ki neposredno ali prek dostopovne oziroma razdelilne točke povezuje končne uporabnike s hrbteničnim omrežjem.«,
– v 4. točki besedi »prenosni sistemi« nadomestita z besedama »sistemi prenosa«, beseda »usmerjalna« pa se nadomesti z besedo »usmerjevalna«,
– v 6. točki beseda »plačilu« nadomesti z besedo »plačilo«,
– za 11. točko doda nova 11.a točka, ki se glasi:
»11.a Fizična infrastruktura pomeni kateri koli element omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antene in stolpi. Kabli, vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura v smislu tega zakona.«,
– za 12. točko doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a gradbena dela za potrebe tega zakona pomenijo vsako zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki sama zadostuje za izpolnjevanje gospodarske ali tehnične funkcije ter obsega enega ali več elementov fizične infrastrukture.«,
– za 14. točko doda nova 14.a točka, ki se glasi:
»14.a Infrastrukturni operater pomeni operaterja omrežja kot tudi fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju druge vrste gospodarske javne infrastrukture.«,
– za 22. točko doda nova 22.a točka, ki se glasi:
»22.a Javni sektor ima po tem zakonu pomen, kot ga določa zakon, ki ureja javne uslužbence, vključuje pa tudi javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost.«,
– v 23. točki beseda »telekomunikacijskih« nadomesti z besedo »komunikacijskih«,
– za 28. točko doda nova 28.a točka, ki se glasi:
»28.a Komunikacijski vod je celotna podzemna ali nadzemna povezava med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija.«,
– 36. točka črta,
– za 43. točko doda nova 43.a točka, ki se glasi:
»43.a Pasivna komunikacijska infrastruktura pomeni univerzalno (strukturirano) ožičenje v stavbi, ki omogoča visoke hitrosti, in razdelilno točko povezuje z omrežnimi priključnimi točkami.«,
– 57. točka spremeni tako, da se glasi:
»57. Razdelilna točka (točka koncentracije ali distribucije) je fizična točka v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna operaterjem omrežja in na kateri se je mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo in pasivno komunikacijsko infrastrukturo.«,
– za 60. točko doda nova 60.a točka, ki se glasi:
»60.a Stavbna fizična infrastruktura pomeni fizično infrastrukturo ali inštalacije na lokaciji končnega uporabnika, vključno s tistimi v skupni lasti (skupne inštalacije), namenjene namestitvi žičnih oziroma brezžičnih dostopovnih omrežij, kadar so ta dostopovna omrežja primerna za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo razdelilno točko v stavbi z omrežno priključno točko.«,
– v 63. točki besedilo »prenos podatkov z visoko hitrostjo« nadomesti z besedama »širokopasovni dostop«,
– za 63. točko doda nova 63.a točka, ki se glasi:
»63.a Širokopasovno omrežje visokih hitrosti je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mb/s.«,
– 68. in 71. točka črtata,
– za 72. točko doda nova 72.a točka, ki se glasi:
»72.a Vod je del komunikacijskega voda, ki povezuje dve ali več točk, po katerem je mogoča enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija (npr. bakrena parica, optično vlakno, koaksialen kabel, vse vrste nadzemnih povezav).«.

V drugem odstavku 6. člena se za besedama »posamezni operater« doda besedilo »v Republiki Sloveniji« in črta besedilo »na ozemlju Republike Slovenije«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija na utemeljen predlog operaterja pri prihodku od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, ob določitvi števila točk upošteva polovico letnega prihodka od teh storitev. Navedeno ne velja, kadar tak promet opravi končni uporabnik zadevnega operaterja. Breme dokazovanja, da prihodek izvira od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, je na operaterju. Če operater dokaže, da je za določeno višino prihodkov od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, zavezan za plačilo nacionalnemu regulativnemu organu v drugi državi, agencija ob določitvi števila točk višine teh prihodkov ne upošteva.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »prehodno« nadomesti z besedo »predhodno«, za besedo »objavljen« pa se doda besedilo »najpozneje do 31. julija tekočega leta skupaj z osnutkom programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura se štejeta za gospodarsko javno infrastrukturo.«.
Na koncu prvega stavka petega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in trajnostno vzdržno.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pri gradnji novih večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb mora biti projektirana in zgrajena stavbna fizična infrastruktura do omrežnih priključnih točk in v njej pasivna komunikacijska infrastruktura v skupnih delih stavbe, ki je primerna za doseganje visokih hitrosti. V projektu in gradbeni izvedbi te infrastrukture mora biti predvidena in izdelana razdelilna točka, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika) posebej. Navedeno se smiselno upošteva tudi pri rekonstrukciji stavbne fizične oziroma pasivne komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in izgradnja stavbne fizične ter pasivne komunikacijske infrastrukture iz tega odstavka je strošek investitorja v gradnjo ali rekonstrukcijo večstanovanjske ali poslovne stavbe.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja pri gradnji ali rekonstrukciji:
1. stavb s skupno površino do 50 m²,
2. kmetijskih in gozdarskih gospodarskih poslopij,
3. stavb, ki se uporabljajo izključno za religiozne namene,
4. stavb, zaščitenih zaradi posebne zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti in
5. drugih stavb, kjer bi izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka pomenila nesorazmerne stroške v primerjavi s stroški projekta.«.
Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Operater omrežja lahko ob upoštevanju 91., 91.a in 92. člena tega zakona na lastne stroške postavi svoje omrežje do razdelilne točke.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deseti odstavek.

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»9.a člen
(preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli)
(1) Infrastrukturni operater mora pri gradbenih delih na fizični infrastrukturi vsaj 30 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa vsaj 60 dni pred predvidenim začetkom izvajanja gradbenih del sporočiti agenciji namero o načrtovani gradnji in svoj poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, da izrazijo interes za vključitev elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje oziroma za skupno gradnjo. Agencija najpozneje v treh dneh po prejemu poziva na svojih spletnih straneh javno objavi sporočilo investitorja o začetku projektiranja ali izvajanja del z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da se o pozivu odločijo v roku, ki ga določi investitor, ter o morebitnem interesu obvestijo investitorja in agencijo. Postavljeni rok ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od objave.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za druge investitorje v javna komunikacijska omrežja in investitorje v druge vrste gospodarsko javno infrastrukturo, ki niso hkrati infrastrukturni operaterji.
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov ne velja za gradbena dela neznatnega pomena z vidika vrednosti, obsega ali trajanja.
(4) Sporočilo o načrtovanih gradbenih delih iz prvega odstavka tega člena vsebuje informacije o:
1. lokaciji in vrsti del,
2. vključenih elementih omrežja,
3. predvidenem datumu začetka del in njihovem trajanju
4. kontaktni točki.
(5) Operater omrežja lahko zaprosi infrastrukturnega operaterja za informacije iz prejšnjega odstavka za tekoča ali načrtovana dela na fizični infrastrukturi, za katera je bilo gradbeno dovoljenje že izdano ali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja že teče ali je vložitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predvidena v naslednjih šestih mesecih. V prošnji mora opredeliti območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij. Infrastrukturni operater mora informacije predložiti pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji v dveh tednih od prejema pisne prošnje, razen če je infrastrukturni operater te informacije že javno objavil v elektronski obliki oziroma so informacije dostopne na spletnih straneh agencije v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(6) Ob sporu v zvezi s pravicami in obveznostmi iz tega člena odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen
(skupna gradnja)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov lahko infrastrukturni operaterji z operaterji omrežja sklepajo dogovore o usklajevanju gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Pri izkazanem interesu zainteresiranih soinvestitorjev za skupno gradnjo po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vsebuje tudi navedbo tehničnih in drugih pogojev ter predlog delitve stroškov, morajo zavezanci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena tem zainteresiranim soinvestitorjem ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva sorazmerni del investicije, in v primeru sklenitve pogodbe o tem v 30 dneh od sklenitve obvestiti agencijo. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini v 30 dneh, odkar je zainteresirani soinvestitor obvestil investitorja o interesu za skupno gradnjo, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona in pri tem po potrebi določi pogoje skupne gradnje. Investitor mora na zahtevo agencije cene gradnje stroškovno dokazati in utemeljiti. Odločitev agencije mora biti objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna.
(3) Kadar je ena izmed strank investitor s področja energetike, agencija za potrebe odločanja na podlagi prejšnjega odstavka od agencije, pristojne za področje energetike, predhodno pridobi podatek o višini upravičenih stroškov na strani investitorja s področja energetike.
(4) Po sklenitvi ustrezne pogodbe ali izvršljivosti odločbe agencije iz drugega odstavka tega člena mora investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture svoje omrežje načrtovati tako, da se v okviru tehničnih možnosti hkrati z njimi v skladu z izkazanim interesom po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura. Zainteresirani soinvestitor v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo mora komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo graditi v skladu s petim odstavkom 9. člena tega zakona.
(5) Zavezanec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena lahko zavrne prošnjo zainteresiranega soinvestitorja iz drugega odstavka tega člena za dogovor o uskladitvi gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij, če:
1. bi to povzročilo dodatne stroške za prvotno predvidena gradbena dela, vključno s stroški, nastalimi zaradi dodatnih zamud zaradi usklajevanja gradbenih del,
2. bi to oviralo njegov nadzor nad usklajevanimi deli,
3. je prošnja za usklajevanje del vložena manj kot 30 dni pred oddajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali manj kot 30 dni pred predvidenim začetkom izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(6) Obveznosti infrastrukturnega operaterja oziroma drugega investitorja v javna komunikacijska omrežja in investitorja v druge vrste gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega člena ter drugega, četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na komunikacijskih objektih iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ter pri vzdrževalni delih v javno korist, kot so za posamezne druge infrastrukture določena s področnimi predpisi.
(7) Kjer se gradnja komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ali druge gospodarske javne infrastrukture financira iz javnih sredstev iz državnega in občinskih proračunov, morajo investitorji pri gradnji te infrastrukture vanje položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke iz evidence skladno s prvim odstavkom 14. člena tega zakona na predvidenem območju gradnje še ni take kabelske kanalizacije in če ne pridobi soinvestitorja iz prvega odstavka 9.a člena tega zakona. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
(8) Agencija za izvajanje tega in prejšnjega člena izda splošni akt.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(uporaba javnih sredstev)
(1) Izrazi »gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo«, »pasivna širokopasovna infrastruktura« in »dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA)« v tem členu imajo enak pomen, kot jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi 107. in 108. člena Pogodbe (UL L št. 187/2014 z dne 26. 6. 2014), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014).
(2) Sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu z Uredbo 651/2014 za projekte, ki v skupni višini ne presegajo 70 milijonov eurov. Za sofinanciranje projektov, katerih skupna vrednost presega ta znesek, je potrebna priglasitev Evropski komisiji.
(3) Javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem zainteresiranim gospodinjstvom pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije,
2. za gradnjo širokopasovnega omrežja v naslednjih treh letih ni izkazan tržni interes na podlagi javnega posvetovanja,
3. širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji pri tem pa:
– operater omrežja nudi najširši možen aktiven in pasiven veleprodajni dostop skladno s pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru dostopovnih omrežij naslednje generacije,
– se tak veleprodajni dostop odobri za vsaj sedem let,
– pravica dostopa do vodov in drogov ni časovno omejena,
– so vodi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za več kabelskih omrežij in različne omrežne topologije,
4. zagotovljen je pregleden in nediskriminacijski konkurenčen postopek za izbor izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.
(4) Do prejema javnih sredstev iz prejšnjega odstavka ni upravičen operater omrežja, ki:
1. je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014,
2. je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
3. je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance,
4. ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov,
5. ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov.
(5) Z javnimi sredstvi iz drugega odstavka se lahko sofinancirajo stroški naložb za:
1. namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture,
2. gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in
3. namestitev dostopovnih omrežij naslednje generacije.
(6) Stroški iz prejšnjega odstavka se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(7) Operater omrežja, ki kandidira za sofinanciranje projekta s sredstvi iz drugega odstavka tega člena, mora predložiti vlogo pred začetkom izvajanja projekta. Vloga vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o operaterju omrežja,
2. poslovni načrt projekta, vključno z datumom začetka in dokončanja,
3. lokacijo projekta,
4. seznam stroškov projekta,
5. vrsto pomoči in znesek javnega sofinanciranja, potrebnega za projekt,
6. izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
(8) Cena operaterskega dostopa do omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena, temelji na načelih oblikovanja cen, ki jih določi agencija. Pri tem agencija upošteva naložbe operaterja omrežja ter cene, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(9) Operater sofinanciranega omrežja je dolžan stroške in prihodke sofinanciranega omrežja knjigovodsko ločeno evidentirati in do 31. marca tekočega leta ministrstvu oziroma občini kot sofinancerju projektov iz drugega odstavka tega člena poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter dosežen dobiček. Sofinancer projektov na podlagi poročil in dokazil operaterjev, ki so omrežja zgradili z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki je ustvarjen na subvencioniranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih agencije. Dodatni čisti dobiček se vrne sofinancerju projekta.«.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen
(poizvedovanje po tržnem interesu za gradnjo širokopasovnega omrežja)
(1) Ministrstvo zaradi porabe javnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena objavi javni poziv za poizvedovanje po tržnem interesu iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena za naslednja tri leta.
(2) Operaterji izrazijo tržni interes z vnosom v spletno aplikacijo, ki jo ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, in z obvestilom ministrstvu.
(3) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi prekrivajoč se tržni interes operaterjev, ki so predhodno z obvestilom iz prejšnjega odstavka dali tudi soglasje za izmenjavo podatkov o prekrivajočem se tržnem interesu, jih ministrstvo o tem pisno obvesti. Kadar se tržni interesi prekrivajo, operaterji lahko sklenejo dogovor, katerega cilj je izogniti se gradnji podvojene infrastrukture. V takšnem primeru operaterji sklenejo dogovor v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, v 30 dneh od pisnega obvestila ministrstva. Širokopasovno omrežje mora biti na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, odprto komunikacijsko omrežje, sicer dogovarjanje ni dopustno.
(4) Operaterji, ki so se v skladu s prejšnjim odstavkom dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, morajo v 15 dneh po sklenitvi dogovora prenovljene podatke iz drugega odstavka tega člena, ki lahko obsegajo le področja razdeljenega tržnega interesa iz tretjega odstavka tega člena vnesti v spletno aplikacijo iz drugega odstavka tega člena in poslati ministrstvu novo obvestilo. Če dogovor ni sklenjen, ministrstvo upošteva prvotno izražen tržni interes posamičnega operaterja.
(5) Obvestilo o izraženem tržnem interesu iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena mora vsebovati informacije o načrtovanem projektu in podrobno časovni načrt gradnje, dokazila o finančni izvedljivosti načrtovanih investicijskih projektov in primernosti predvidenih tehnologij glede na zastavljene cilje ter morebitne druge priloge, s katerimi bo operater verodostojno izkazal izvedljivost izraženega tržnega interesa.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da operater z obvestilom o izraženem tržnem interesu iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena tržnega interesa ni verodostojno izkazal, ministrstvo izda odločbo, s katero mu tržnega interesa ne prizna. Odločba ministrstva je dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(7) Ministrstvo operaterju, ki izkaže tržni interes, ponudi sklenitev pogodbe, s katero se operater zaveže, da bo v treh letih od podpisa pogodbe zgradil širokopasovno omrežje na območjih in v obsegu, kakršnega je izkazal v pisnem obvestilu ministrstvu. Ministrstvo izvod podpisane pogodbe in morebitni pripadajoči dogovor iz tretjega odstavka tega člena pošlje agenciji. Če operater pogodbe v 15 dneh ne podpiše, se šteje, da je odstopil od izraženega tržnega interesa. V tem primeru ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka.
(8) Če operater ne izvaja tržnega interesa v skladu s pogodbo iz prejšnjega odstavka in pri tem s predvidenimi aktivnostmi zamuja za več kot leto dni, ministrstvo zaradi operaterjeve kršitve odstopi od pogodbe in v tem delu tržnega interesa ne upošteva ter o tem obvesti agencijo. Pri preverjanju izvajanja pogodbe lahko ministrstvo zaprosi agencijo za tehnično pomoč. Z dnem odstopa od pogodbe zaradi operaterjeve kršitve se šteje, da operater ni izpolnil obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka.
(9) Ministrstvo po podpisu pogodb iz sedmega odstavka tega člena zagotovi javnost podatkov o izkazanem tržnem interesu, ki so jih operaterji vnesli v spletno aplikacijo iz drugega odstavka tega člena.
(10) Agencija opravlja nadzor nad odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz drugega odstavka prejšnjega člena, in nadzor nad odprtostjo omrežij iz tretjega odstavka tega člena ter nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz sedmega odstavka tega člena od operaterja, ki je izkazal tržni interes.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(vpis v evidenco)
(1) Investitor ali upravljavec komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena tega zakona mora sporočiti podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov (optično vlakno, bakrena parica, koaksialni vod, drugo) neposredno organu, ki je pristojen za geodetske zadeve, ki glede teh podatkov izvaja naloge enotne informacijske točke, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka obveznost sporočanja podatkov ne velja za investitorja ali upravljavca komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Agencija zaradi zagotavljanja preglednosti in skupne uporabe fizične infrastrukture od investitorjev ali upravljavcev komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena sporočili podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve, pridobi podatke o njihovih kontaktnih točkah in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Investitor ali upravljavec javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke na fiksni lokaciji v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku. Podatki iz evidence o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke so javni.
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor, za izvajanje določbe prvega, četrtega in sedmega odstavka tega člena izda pravilnik.
(6) Agencija lahko za potrebe izvajanja tega zakona ob smiselni uporabi 201. člena tega zakona od zavezancev iz prvega odstavka tega člena zahteva podatke o razpoložljivosti omrežij in objektov iz prvega odstavka in o tem vodi svojo evidenco in zainteresiranim strankam v zvezi s postopki, ki jih vodi, omogoči vpogled v te podatke. Pri tem agencija ne sme zahtevati podatkov, ki so jih zavezanci že poslali organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Infrastrukturni operater mora podatke iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi za elektronska komunikacijska omrežja, ki niso zajeta v drugem odstavku 9. člena tega zakona. Podatke mora sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.«.

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi.
»14.a člen
(dostop operaterja omrežja do podatkov o obstoječi fizični infrastrukturi)
(1) Če podatki iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena v primeru elektronskih komunikacijskih omrežij ali podatki o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi fizične infrastrukture ter kontaktni točki v primeru drugih infrastrukturnih operaterjev, ki se vpisujejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco, niso dostopni, lahko operater omrežja zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do teh podatkov. Operater omrežja v prošnji opredeli območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Infrastrukturni operater mora dostop do podatkov pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobriti v dveh mesecih od prejema pisne prošnje iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko infrastrukturni operater zavrne dostop do podatkov, če je to potrebno zaradi varnosti in celovitosti omrežij, nacionalne varnosti, javnega zdravja ali varnosti.
(4) Operater omrežja lahko v pisni prošnji, v kateri so opredeljeni elementi omrežja, na katere se nanaša postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, infrastrukturnega operaterja zaprosi za pregled določenih elementov fizične infrastrukture na kraju samem ob navzočnosti in strokovnem nadzoru pooblaščene osebe infrastrukturnega operaterja. Infrastrukturni operater pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobri razumno prošnjo za pregled v 30 dneh od prejema pisne prošnje, razen če to ni primerno iz razlogov v prejšnjem odstavku.
(5) Operater omrežja mora s podatki, ki jih pridobi na podlagi tega člena, ravnati v skladu s predpisi s področja tajnih podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti.
(6) Če se infrastrukturni operaterji sami ne dogovorijo o dostopu do podatkov na podlagi tega člena, odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podatke o neuporabljenih optičnih vlaknih iz 93.a člena tega zakona.
(8) Pristojni organ javnega sektorja, ki pri svojem delu razpolaga s podatki iz prvega odstavka tega člena, te podatke na njegovo zahtevo posreduje operaterju omrežja.«.

V 15. členu se za besedo »določb« dodata vejica in besedilo »razen 11. člena,«.

V 16. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, vlada na predlog operaterja omrežja za omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini v lasti Republike Slovenije s služnostjo za namen iz tretjega odstavka tega člena, odloči o prevladi javne koristi gradnje, postavitve, obratovanja ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture nad drugo javno koristjo, če ne pride do ustanovitve služnosti s pogodbo v skladu z 20. členom tega zakona. Vlada upravljavcu nepremičnine v lasti Republike Slovenije naloži sklenitev pogodbe ali pa predlog operaterja omrežja zavrne.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri odločanju v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v korist operaterja omrežja gre za nujni primer v smislu zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.«.

Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Obvezna sestavina pogodbe je določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v primerih, ki se nanašajo na omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah pri gradnji, postavitvi, obratovanju ali vzdrževanju javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture iz 16. člena tega zakona, pa tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca z njegove strani ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu z določbami tega zakona. Imetnik pravice skupne uporabe ima v obsegu, ki je potreben za izvajanje skupne uporabe, upravičenja iz prejšnjega člena.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe s strani operaterja omrežja. Pri določitvi višine denarnega nadomestila za služnost se upošteva tudi možnost skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.«.

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja določba o dopustnosti skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.«.

Na koncu tretjega odstavka 24. člena se doda besedilo »Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pri čezmejnem škodljivem motenju, povzročenem z oddajanjem radijskega signala iz drugih držav v nasprotju z mednarodnopravnimi akti iz drugega odstavka tega člena, lahko agencija sprejme nujne in sorazmerne ukrepe za zaščito nemotene uporabe radiofrekvenčnega spektra v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi obsegajo predvsem povečanje dovoljene oddajne moči, spremembo horizontalnega sevalnega diagrama, spremembo polarizacije, spremembo višine antene nad terenom ter spremembo lokacije oddajanja, če se s tem območje pokrivanja ne spremeni.«.

V tretjem odstavku 33. člena se številka »15« nadomesti s številko »30«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V odgovoru mora pojasniti, ali v zvezi z radijskimi frekvencami, po katerih se povprašuje, namerava izvesti javni razpis ali ne in svojo odločitev obrazložiti. Če pobudo za javni razpis sprejme, ga mora izvesti brez odlašanja. Če je pobuda zavrnjena zaradi potrebe po mednarodni uskladitvi radijske frekvence, agencija pobudniku v odgovoru pojasni tudi časovni načrt za mednarodno uskladitev. Če mora agencija pred pripravo odgovora izvesti dodatne preverbe oziroma aktivnosti v zvezi z mednarodno uskladitvijo radijske frekvence, lahko pobudniku odgovori tudi v daljšem roku, ki ne presega treh mesecev, pri čemer o razlogih in daljšem roku pobudnika obvesti v 30 dneh od prejete pobude.«.

Tretji odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in merila za izbiro najugodnejše ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja medije. Pogoje in merila iz tega odstavka po predhodnem pisnem mnenju Sveta za radiodifuzijo določi agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za medije.«.

Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, komisija pošlje popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v skladu z razpisnimi merili Svetu za radiodifuzijo. Svet za radiodifuzijo pregleda prispele ponudbe in poročilo o njihovi oceni ter najpozneje v 60 dneh po prejemu ponudb in poročila agencije predloži agenciji obrazložen predlog izbire.«.

Na koncu drugega odstavka 53. člena se doda besedilo »V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let.«.

Na koncu tretjega odstavka 60. člena se doda besedilo »Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.«.

Na koncu tretjega odstavka 74. člena se doda besedilo »Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.«.

V drugem odstavku 81. člena se besedilo »nacionalno kontaktno točko za obravnavo varnostnih incidentov (SI-CERT)« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za kibernetsko varnost«.

Prvi in drugi odstavek 83. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Operaterji morajo v primeru izjemnih stanj prednostno zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za podporo delovanju kritične infrastrukture, kot jo določi vlada. Za zagotavljanje nemotenega delovanja in čim krajše izpade teh omrežij morajo operaterji sami ali skupaj z drugimi operaterji sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe ter po potrebi predvideti tudi nadomestne poti.
(2) Operaterji, ki zagotavljajo javno komunikacijsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi tako, da omogoča dodelitev prednosti komunikacijam z določenih omrežnih priključnih točk pred komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v nadaljnjem besedilu: funkcija prednosti) v izjemnih stanjih. Komunikacija, ki ji je dodeljena funkcija prednosti v javnem komunikacijskem omrežju določenega operaterja, to prednost ohrani tudi v javnih komunikacijskih omrežjih drugih operaterjev v okviru tehničnih možnosti. Breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti nosi operater. V izjemnih stanjih lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo.«.

Drugi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za spodbujanje regulativne predvidljivosti pripravi in na svojih spletnih straneh objavi najmanj triletno strategijo regulacije.«.