V drugem odstavku 77. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti je urejeno kolektivno nezgodno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene.

Iz besedila drugega odstavka 77. člena jasno izhaja, da delodajalec dodatno kolektivno nezgodno zavarovanje samo organizira. Dodatno pokojninsko zavarovanje pa delodajalec prevzame skladno z dogovorom s sindikatom pri delodajalcu.

Komisija za spremljanje izvajanja in razlago Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ugotavlja, da je pri končni redakciji besedila drugega odstavka 77. člena izpadel del dotedanjega besedila delovnega gradiva Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti tako, da bi se stavek moral v celoti glasiti: »Če delavec nezgodnega zavarovanja ne želi, v takem primeru se delavca na njegovo zahtevo izloči iz nezgodnega zavarovanja.«

O b r a z l o ž i t e v:

Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 77. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti so se delodajalci zavezali dodatno nezgodno zavarovanje organizirati najmanj za poškodbe pri delu in v zvezi z delom. V primeru, da delavec nezgodnega zavarovanja, ki ga organizira delodajalec, ne želi, lahko poda zahtevo, da se ga izloči iz nezgodnega zavarovanja. Na ravni podjetja pa je dogovor lahko tudi bolj ugoden.

Skladno z zadnjim stavkom drugega odstavka 77. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti so se delodajalci kolektivno zavezali k sklenitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za svoje delavce – prevzeli so obveznost sklepanja dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki omogoča organiziran način dolgoročnega varčevanja in obenem omogoča, da so to priznani stroški delodajalca.

Postopek vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja je opredeljen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15) v členih od 233. do 239. V skladu z določbami ZPIZ-2 so do kolektivnega zavarovanja upravičeni vsi zaposleni pri delodajalcu, razen zaposleni, ki tega izrecno ne želijo in podpišejo izjavo. Delodajalec pa lahko omeji pravico do kolektivnega zavarovanja za tiste delavce, ki so pri njem zaposleni manj kot eno leto.

Pokojninski načrt se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta reprezentativni sindikat pri delodajalcu.

Zaposleni v komunalni dejavnosti imajo pravico do organiziranega načina vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje, ki izhaja iz same Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti in v skladu s postopkom, ki je opredeljen v ZPIZ-2.