1. člen
V Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) se v 2. členu v drugi alineji za vejico doda besedilo »načrtovanje in vodenje kariere,«. V tretji alineji se za vejico doda besedilo »podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost,«.
2. člen
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom ali s posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).«.
»Nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom ali s posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).«.
3. člen
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije imajo pravico do poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so ob vpisu sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov dijaka rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v poklicno in strokovno izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake iz prejšnjega odstavka, ki so po zaključenem tečaju uspešno opravili preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2 in želijo dodatno pomoč, šola organizira dodatne ure slovenščine. Za dijake, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine, šola organizira dodatne ure slovenščine, ki so zanje obvezne.
Dijaki iz petega odstavka tega člena, ki ob zaključku šolskega leta ne dosegajo znanja, potrebnega za pozitivno oceno iz predmeta slovenščina, in niso v zaključnem letniku, so lahko prvo leto izobraževanja neocenjeni iz tega predmeta in napredujejo v naslednji letnik. O tem odloči ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora.«.
»Državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije imajo pravico do poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so ob vpisu sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov dijaka rezidenti Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, šola ob prvi vključitvi v poklicno in strokovno izobraževanje ob začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu, ki je za te dijake obvezen.
Za dijake iz prejšnjega odstavka, ki so po zaključenem tečaju uspešno opravili preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2 in želijo dodatno pomoč, šola organizira dodatne ure slovenščine. Za dijake, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine, šola organizira dodatne ure slovenščine, ki so zanje obvezne.
Dijaki iz petega odstavka tega člena, ki ob zaključku šolskega leta ne dosegajo znanja, potrebnega za pozitivno oceno iz predmeta slovenščina, in niso v zaključnem letniku, so lahko prvo leto izobraževanja neocenjeni iz tega predmeta in napredujejo v naslednji letnik. O tem odloči ravnatelj na predlog oddelčnega učiteljskega zbora.«.
4. člen
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Program izpopolnjevanja oziroma usposabljanja omogoča poglabljanje in razširjanje strokovnih znanj in spretnosti ter poklicnih zmožnosti.
Po zaključenem programu izpopolnjevanja oziroma usposabljanja, ki je oblikovan v skladu s poklicnim standardom in sprejet po postopku, določenem za sprejem izobraževalnih programov, se pridobi poklicna kvalifikacija na isti ravni, kot je kvalifikacija izobrazbe.«.
»Program izpopolnjevanja oziroma usposabljanja omogoča poglabljanje in razširjanje strokovnih znanj in spretnosti ter poklicnih zmožnosti.
Po zaključenem programu izpopolnjevanja oziroma usposabljanja, ki je oblikovan v skladu s poklicnim standardom in sprejet po postopku, določenem za sprejem izobraževalnih programov, se pridobi poklicna kvalifikacija na isti ravni, kot je kvalifikacija izobrazbe.«.
5. člen
Za petim odstavkom 14. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Izobraževalne programe pristojni strokovni svet zaradi dodatnih ur pouka slovenščine in jezika narodnih skupnosti na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, ovrednoti z več kreditnimi točkami kot je določeno v četrtem odstavku tega člena.«.
»Izobraževalne programe pristojni strokovni svet zaradi dodatnih ur pouka slovenščine in jezika narodnih skupnosti na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, ovrednoti z več kreditnimi točkami kot je določeno v četrtem odstavku tega člena.«.
6. člen
Tretji odstavek 19. člena se črta.
7. člen
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
(preizkus znanja in nadarjenosti)
Kdor se želi vpisati v izobraževalni program, ki kot vpisni pogoj določa opravljen preizkus znanja ali nadarjenosti, opravlja preizkus na šoli, v katero se želi vpisati. Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja in nadarjenosti velja eno šolsko leto na šoli, na kateri je kandidat opravljal preizkus.«.
»22.a člen
(preizkus znanja in nadarjenosti)
Kdor se želi vpisati v izobraževalni program, ki kot vpisni pogoj določa opravljen preizkus znanja ali nadarjenosti, opravlja preizkus na šoli, v katero se želi vpisati. Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja in nadarjenosti velja eno šolsko leto na šoli, na kateri je kandidat opravljal preizkus.«.
8. člen
Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, šola z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.«.
»Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, šola z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.«.
9. člen
V prvem odstavku 30. člena se za besedo »kandidatov« doda besedilo »iz prejšnjega člena«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Merila za izbiro kandidatov se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Merila za izbiro kandidatov v izrednem izobraževanju določi šola.«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Merila za izbiro kandidatov se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Merila za izbiro kandidatov v izrednem izobraževanju določi šola.«.
10. člen
Četrti in peti odstavek 31. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Delodajalec mora zagotavljati minimalne pogoje glede delovnega prostora, opreme in dejavnosti, ki so potrebni za doseganje ciljev praktičnega usposabljanja z delom v skladu z izobraževalnim programom.
Minimalne pogoje iz prejšnjega odstavka na predlog subjekta, ki ima javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, določi minister.«.
»Delodajalec mora zagotavljati minimalne pogoje glede delovnega prostora, opreme in dejavnosti, ki so potrebni za doseganje ciljev praktičnega usposabljanja z delom v skladu z izobraževalnim programom.
Minimalne pogoje iz prejšnjega odstavka na predlog subjekta, ki ima javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, določi minister.«.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 20 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
