KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov [UL L 243, 11.9.2002, str. 1.] in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [UL L 320, 29.11.2008, str. 1.] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2) Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 5. marca 2009 izdala spremembe mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 4 Zavarovalne pogodbe in MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, v nadaljnjem besedilu: spremembe MSRP 4 in 7. Spremembe MSRP 4 in MSRP 7 zahtevajo bolj poudarjeno razkrivanje merjenj poštene vrednosti in likvidnostnega tveganja, povezanega s finančnimi instrumenti.

(3) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MSRP 4 in MSRP 7 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. V skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) [UL L 199, 21.7.2006, str. 33.], je Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4) Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(1) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 4 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(2) MSRP 7 se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe MSRP 4 in MSRP 7, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

 

V Bruslju, 27. novembra 2009

Za Komisijo
Charlie McCreevy
Član Komisije

Spremeni se 27. člen. Dodata se 27.A in 27.B člen.

POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNI POLOŽAJ IN USPEŠNOST

Druga razkritja

Poštena vrednost

27     Podjetje za vsako skupino finančnih instrumentov razkrije metode in, pri uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predpostavke, ki so bile uporabljene pri določanju poštenih vrednosti posamezne skupine finančnih sredstev ali finančnih obveznosti. Podjetje na primer, če pride v poštev, razkrije informacije o predpostavkah, ki se nanašajo na višino predujma, višino ocenjenih kreditnih izgub in obrestne mere ali diskontne mere. Če pride do spremembe v zvezi s tehniko ocenjevanja, podjetje razkrije spremembo in razloge zanjo.

27A     Za razkritja, ki jih zahteva 27.B člen, podjetje razvrsti meritve poštene vrednosti z uporabo hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, uporabljenih pri meritvah. Hierarhija poštene vrednosti ima naslednje ravni:
(a) kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (Raven 1);
(b) vložki poleg kotiranih cen, vključenih v Ravni 1, ki so neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) zaznavni za sredstvo ali obveznosti (Raven 2); ter
(c) vložki za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih (neupoštevani vložki (Raven 3)).
Raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katero je razvrščena meritev poštene vrednosti v celoti, se določi na podlagi vložka na najnižji ravni, ki je pomemben za meritev poštene vrednosti v celoti. V ta namen se pomembnost vložka oceni v primerjavi z izmero poštene vrednosti v celoti. Če meritev poštene vrednosti uporablja zaznavne vložke, ki zahtevajo pomembno prilagoditev na podlagi nezaznavnih vložkov, je to meritev po Ravni 3. Ocenjevanje pomembnosti posameznega vložka v primerjavi meritve poštene vrednosti v celoti zahteva presojo upoštevanja dejavnikov, značilnih za sredstvo ali obveznost.

27B     Za meritve poštene vrednosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja, mora podjetje za vsako vrsto finančnih instrumentov razkriti:
(a) raven v hierarhiji poštene vrednosti, na katero so razvrščene meritve poštene vrednosti v celoti, z ločenim prikazom meritev poštene vrednosti v skladu z ravnmi iz 27.A člena.
(b) kakršne koli prenose med Ravnema 1 in 2 po hierarhiji poštene vrednosti ter razloge za te prenose. Prenosi na posamezno raven morajo biti razkriti in obravnavani ločeno od prenosov s posamezne ravni. V ta namen se mora pomembnost presojati ob upoštevanju poslovnega izida in vseh sredstev ali vseh obveznosti.
(c) za meritve poštene vrednosti na Ravni 3 hierarhije poštene vrednosti uskladitev od začetnih bilanc do končnih bilanc, pri čemer se ločeno razkrijejo spremembe med obdobji, ki se nanašajo na:
(i) vse dobičke in izgube za obdobje, pripoznane v poslovnem izidu, in opis, kje so predstavljeni v izkazu vseobsegajočega donosa ali v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen);
(ii) vse dobičke in izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu;
(iii) nakupe, prodaje, izdaje in poravnave (vsaka vrsta premika se pripozna ločeno); ter
(iv) prenose na Raven 3 ali z nje (npr. prenose, ki se nanašajo na spremembe zaznavnosti tržnih podatkov) in razloge za te prenose. Pri pomembnih prenosih se morajo prenosi na Raven 3 razkriti in obravnavati ločeno od prenosov z Ravni 3.
(d) znesek vseh dobičkov ali izgub za obdobje v (c)(i) zgoraj, vključen v poslovni izid, ki se nanaša na dobičke ali izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi, na koncu poročevalnega obdobja, in opis, kje so ti dobički ali izgube predstavljeni v izkazu vseobsegajočega donosa ali ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen).
(e) za meritve poštene vrednosti na Ravni 3, če bi sprememba enega ali več vložkov na razumno mogočo drugo predpostavko pomembno spremenila pošteno vrednost, mora podjetje navesti to dejstvo in razkriti učinke teh sprememb. Podjetje mora razkriti, kako je bil izračunan učinek sprememb na razumno mogočo drugo predpostavko. V ta namen je treba pomembnost ocenjevati glede na poslovni izid ter vsa sredstva ali vse obveznosti ali, če so spremembe poštene vrednosti pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, glede na ves lastniški kapital.
Podjetje mora predstaviti kvantitativna razkritja, ki jih zahteva ta člen, v obliki tabele, razen če je druga oblika primernejša.

Spremeni se 39. člen. Doda se 44.G člen.

Likvidnostno tveganje

39     Podjetje mora razkriti:
(a) analizo zapadlosti v plačilo za neizpeljane finančne obveznosti (vključno z izdanimi pogodbami o poroštvu), s prikazom preostalih pogodbenih zneskov, zapadlih v plačilo.
(b) analizo zapadlosti v plačilo za izpeljane finančne obveznosti. Analiza zapadlosti v plačilo mora vsebovati preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, za tiste izpeljane finančne obveznosti, za katere so pogodbeni zneski zapadlosti v plačilo bistveni za razumevanje časovnega okvira denarnih tokov (glej B11.B člen).
(c) opis, kako podjetje obvladuje likvidnostno tveganje, vsebovano v (a) in (b).

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

44G     Izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov (spremembe MSRP 7), izdane marca 2009, so spremenile 27., 39. in B11. členter dodale 27.A, 27.B, B10.A in B11.A–B11.F člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. V prvem letu uporabe podjetju ni treba priskrbeti primerjalnih podatkov za razkritja, ki jih zahtevajo spremembe. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

Priloga A

Opredeljeni izrazi
Spremeni se naslednji izraz.
likvidnostno tveganje 
Tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri izpolnjevanju obvez, povezanih s finančnimi obveznostmi, ki so poravnane z izročitvijo denarja ali drugega finančnega sredstva. 

Priloga B

Napotki za uporabo
Spremenita se naslov in B11. člen. Dodata se B10.A in B11.A–B11. členter zbriše se B12.–B16. člen. B12. in B13. člense zamenjata z B11.C(a) in (b) členom. B14. in B16. člense zamenjata z B11.D členom.

Narava in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov (31.–42. člen)

Kvantitativna razkritja likvidnostnega tveganja (34.(a) ter 39.(a) in (b) člen)

B10A     V skladu s 34.(a) členom podjetje razkrije pregled kvantitativnih podatkov o svoji izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju na podlagi informacij, ki so znotraj podjetja posredovane ključnemu poslovodnemu osebju. Podjetje mora razkriti, kako so ti podatki določeni. Če bi denarni odtoki (ali odtoki drugih finančnih sredstev) iz teh podatkov lahko:

(a) nastopili bistveno prej, kot je navedeno v podatkih, ali

(b) bili za bistveno drugačne zneske, kot je navedeno v podatkih (npr. za izpeljani instrument, ki je vključen v podatkih na podlagi neto poravnave pobotanega zneska, vendar za katerega ima nasprotna stranka možnost zahtevati bruto poravnavo), mora podjetje navesti to dejstvo in zagotoviti kvantitativne informacije, ki uporabnikom njegovih finančnih izkazov omogočajo ocenitev obsega tega tveganja, razen če je ta informacija vključena v analize pogodbenih rokov zapadlosti v plačilo, ki jih zahteva 39.(a) in (b) člen.

B11     Pri pripravi analiz zapadlosti v plačilo, zahtevanih v skladu z 39.(a) in (b) členom, podjetje po lastni presoji določi ustrezno število časovnih sklopov. Podjetje lahko na primer določi, da so ustrezni naslednji časovni sklopi:
(a) največ mesec dni,
(b) več kot en mesec in največ tri mesece,
(c) več kot tri mesece in največ eno leto, ter
(d) več kot eno leto in največ pet let.

B11A     V skladu z 39.(a) in (b) členom podjetje ne sme ločiti vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov od mešanih (sestavljenih) finančnih instrumentov. Za tak instrument mora podjetje uporabiti 39.(a) člen.

B11B    39. členzahteva, da podjetje razkrije kvantitativno analizo zapadlosti v plačilo za izpeljane finančne obveznosti, ki prikazuje preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, če so pogodbeni zneski, zapadli v plačilo, bistveni za razumevanje časovnega okvira denarnih tokov. To velja na primer pri:
(a) zamenjavi obrestnih mer s preostalo dobo zapadlosti pet let pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem za finančna sredstva ali obveznost s spremenljivo obrestno mero.
(b) vseh obvezah iz posojil.

B11C   39. členzahteva, da podjetje razkrije analize zapadlosti v plačilo za finančne obveznosti, ki prikazujejo preostale pogodbene zneske, zapadle v plačilo, za nekatere finančne obveznosti. V tem razkritju:
(a) ko nasprotna stranka lahko izbira, kdaj je znesek plačan, je obveznost alocirana na najzgodnejše obdobje, v katerem se od podjetja lahko zahteva plačilo. Tako so na primer finančne obveznosti, ki jih podjetje mora na zahtevo plačati (npr. vloge na vpogled), vključene v prvi časovni sklop.
(b) ko je podjetje dolžno zagotoviti razpoložljivost zneskov v obrokih, se vsak obrok dodeli prvemu obdobju, v katerem se od podjetja lahko zahteva, da plača. Nesklenjena obveza iz posojil je na primer vključena v časovni sklop, ki vsebuje prvi datum, na katerega je lahko črpana.
(c) za izdane pogodbe o finančnem poroštvu je najvišji znesek poroštva alociran na najzgodnejše obdobje, v katerem se poroštvo lahko unovči.

B11D     Pogodbeni zneski, razkriti v analizah zapadlosti v plačilo v skladu z 39.(a) in (b) členom, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:
(a) bruto obveznosti iz finančnega najema (pred odbitkom finančnih obremenitev),
(b) cene, določene v terminskih pogodbah za nakup finančnih sredstev za gotovino,
(c) neto zneski za plačilo zamenjav obrestnih mer s spremenljivim plačilom/fiksnim prejemom, za katere se izmenjajo neto denarni tokovi;
(d) pogodbeni zneski za izmenjavo v izpeljanem finančnem instrumentu (npr. valutna zamenjava), za katere se izmenjajo bruto denarni tokovi, ter
(e) bruto obveze iz posojil.
Taki nediskontirani denarni tokovi se razlikujejo od zneska, vključenega v izkazu finančnega položaja, ker je znesek v tem izkazu zasnovan na diskontiranih denarnih tokovih. Kadar plačljivi znesek ni fiksen, se razkriti znesek določi s sklicevanjem na pogoje, ki so veljali na koncu poročevalnega obdobja. Kadar se plačljivi znesek na primer spreminja glede na spremembe indeksa, lahko razkriti znesek temelji na ravni indeksa na koncu obdobja.

B11E   39. členzahteva, da podjetje opiše, kako obvladuje likvidnostno tveganje, vsebovano v postavkah, ki so v skladu z 39.(a) in (b) členom razkrite v kvantitativnih razkritjih. Podjetje mora razkriti analizo zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, ki jih ima za obvladovanje likvidnostnega tveganja (npr. finančna sredstva, ki so pripravljena za prodajo ali se za njih pričakuje, da bodo ustvarjala denarne pritoke za poravnavo denarnih odtokov pri finančnih obveznostih), če so te informacije nujne za omogočanje uporabnikom računovodskih izkazov, da ovrednotijo naravo in obseg likvidnostnega tveganja.

B11F     Med druge dejavnike, ki jih podjetje lahko zagotovi v razkritju, zahtevanem v skladu z 39.(c) členom, med drugim spada, ali ima podjetje:
(a) dostop do posojil (npr. v okviu izdaje komercialnih papirjev) ali drugih kreditnih linij (npr. oblik pogojnega kredita), s katerimi lahko zadovolji likvidnostne potrebe;
(b) depozite pri centralnih bankah za zadovoljitev likvidnostnih potreb;
(c) izjemno raznolike vire financiranja;
(d) pomembne koncentracije likvidnostnega tveganja v svojih sredstvih ali virih financiranja;
(e) notranje kontrolne postopke in rezervne načrte za obvladovanje likvidnostnega tveganja;
(f) instrumente, ki vključujejo pogoje pospešenega odplačila (npr. ob slabšem ovrednotenju kreditne sposobnosti podjetja);
(g) instrumente, ki bi lahko zahtevali polog varščine (npr. poziv k doplačilu kritja za izpeljane finančne instrumente);
(h) instrumente, ki dovoljujejo podjetju, da se odloči med poravnavo finančnih obveznosti z izročitvijo denarja (ali drugega finančnega sredstva) ali z izročitvijo lastnih delnic; ali
(i) ima instrumente, ki so predmet splošnega dogovora o vzajemnem pobotanju.

B12–B16     [Izbrisano.]