Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
1. člen
V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16 in 69/17) se naslov I. poglavja spremeni tako, da se glasi: »I. SPLOŠNE DOLOČBE«.
2. člen
V drugem odstavku 1. člena se za tretjo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil protipraksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1).«.
»– del Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil protipraksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1).«.
3. člen
Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»2.a člen
(splošno pravilo o preprečevanju zlorab)
(1) Pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek po tem zakonu, se ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnost oziroma upravičenje, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.
(2) Ugodnost oziroma upravičenje iz prvega odstavka tega člena je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav, pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oziroma upravičenj po tem zakonu.
(3) Shema iz prvega odstavka tega člena je katerokoli dejanje ali aktivnost, zlasti transakcija, ukrep, operacija, sporazum, odobritev, dogovor, obljuba, obveza ali dogodek, pri tem lahko obsega več kot en korak ali del.
(4) Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.
(5) Za ugodnost oziroma upravičenje po tem členu se šteje tudi ugodnost oziroma upravičenje zavezanca za davek v zvezi z davčno obveznostjo po tem zakonu, ki je določeno v drugem zakonu.«.
»2.a člen
(splošno pravilo o preprečevanju zlorab)
(1) Pri ugotavljanju davčne obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj zavezanca za davek po tem zakonu, se ne upošteva sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnost oziroma upravičenje, ki izničuje cilj ali namen tega zakona.
(2) Ugodnost oziroma upravičenje iz prvega odstavka tega člena je zmanjšanje davčne osnove zaradi na primer uveljavljanja olajšav, pokrivanja davčne izgube, izvzema dohodka iz osnove, odbitka od davka, oprostitev od davčnega odtegljaja ali drugih ugodnosti oziroma upravičenj po tem zakonu.
(3) Shema iz prvega odstavka tega člena je katerokoli dejanje ali aktivnost, zlasti transakcija, ukrep, operacija, sporazum, odobritev, dogovor, obljuba, obveza ali dogodek, pri tem lahko obsega več kot en korak ali del.
(4) Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.
(5) Za ugodnost oziroma upravičenje po tem členu se šteje tudi ugodnost oziroma upravičenje zavezanca za davek v zvezi z davčno obveznostjo po tem zakonu, ki je določeno v drugem zakonu.«.
4. člen
Za 67.g členom se doda novo X.b poglavje in novi 67.h do 67.j člen, ki se glasijo:
»X.b NADZOROVANE TUJE DRUŽBE
67.h člen
(nadzorovana tuja družba)
(1) Oseba, ki ni obdavčena po tem zakonu, se obravnava kot nadzorovana tuja družba, če:
1. je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 % dobička te osebe, in
2. je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.
(2) Poslovna enota nadzorovane tuje družbe, ki ni zavezana za davek ali je v državi nadzorovane tuje družbe oproščena davka, se ne upošteva za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Tuja poslovna enota zavezanca se ne šteje za nadzorovano tujo družbo.
(4) Povezana oseba iz prvega odstavka tega člena je:
1. oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe,
2. posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala zavezanca ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(5) Če je posameznik ali oseba iz četrtega odstavka tega člena neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička v zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi te osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezane osebe iz prvega odstavka tega člena.
67.i člen
(obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe)
(1) V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov:
1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine,
3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4. dohodka od finančnega zakupa,
5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter
6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali imajo le majhno dodano vrednost.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če ena tretjina ali manj dohodka, ki ga prejme nadzorovana tuja družba, spada med dohodke iz prvega odstavka tega člena.
67.j člen
(izračun dohodka)
(1) Izgube nadzorovane tuje družbe se ne vključijo v davčno osnovo zavezanca. Izgube nadzorovane tuje družbe se lahko prenesejo v naslednja davčna obdobja po določbah tega zakona in se upoštevajo pri vključevanju dohodka v davčno osnovo zavezanca v naslednjih davčnih obdobjih.
(2) Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo, se izračuna sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi.
(3) Dohodek se vključi v davčno osnovo zavezanca v davčnem obdobju, v katerem se konča davčno obdobje nadzorovane tuje družbe.
(4) Če nadzorovana tuja družba razdeli dobiček zavezancu in se ta vključi v obdavčljivi dohodek zavezanca, se znesek predhodno vključenega dohodka v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona izvzame iz davčne osnove.
(5) Če zavezanec odsvoji svoj delež v nadzorovani tuji družbi in je bil katerikoli dohodek od odsvojitve prej vključen v davčno osnovo v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona, se ta znesek izvzame iz davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek tujega davka, ki ga je nadzorovana tuja družba plačala v državi njenega rezidentstva. Za izračun odbitka se uporablja X. poglavje tega zakona, pri tem pa se dohodek nadzorovane tuje družbe šteje za dohodek iz virov izven Slovenije.«.
»X.b NADZOROVANE TUJE DRUŽBE
67.h člen
(nadzorovana tuja družba)
(1) Oseba, ki ni obdavčena po tem zakonu, se obravnava kot nadzorovana tuja družba, če:
1. je zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 % dobička te osebe, in
2. je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po tem zakonu.
(2) Poslovna enota nadzorovane tuje družbe, ki ni zavezana za davek ali je v državi nadzorovane tuje družbe oproščena davka, se ne upošteva za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Tuja poslovna enota zavezanca se ne šteje za nadzorovano tujo družbo.
(4) Povezana oseba iz prvega odstavka tega člena je:
1. oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe,
2. posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala zavezanca ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(5) Če je posameznik ali oseba iz četrtega odstavka tega člena neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička v zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi te osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezane osebe iz prvega odstavka tega člena.
67.i člen
(obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe)
(1) V davčno osnovo zavezanca se vključi nerazdeljeni dohodek nadzorovane tuje družbe, ki izhaja iz naslednjih dohodkov:
1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine,
3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4. dohodka od finančnega zakupa,
5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter
6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali imajo le majhno dodano vrednost.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporabi, če ena tretjina ali manj dohodka, ki ga prejme nadzorovana tuja družba, spada med dohodke iz prvega odstavka tega člena.
67.j člen
(izračun dohodka)
(1) Izgube nadzorovane tuje družbe se ne vključijo v davčno osnovo zavezanca. Izgube nadzorovane tuje družbe se lahko prenesejo v naslednja davčna obdobja po določbah tega zakona in se upoštevajo pri vključevanju dohodka v davčno osnovo zavezanca v naslednjih davčnih obdobjih.
(2) Dohodek, ki se vključi v davčno osnovo, se izračuna sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi.
(3) Dohodek se vključi v davčno osnovo zavezanca v davčnem obdobju, v katerem se konča davčno obdobje nadzorovane tuje družbe.
(4) Če nadzorovana tuja družba razdeli dobiček zavezancu in se ta vključi v obdavčljivi dohodek zavezanca, se znesek predhodno vključenega dohodka v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona izvzame iz davčne osnove.
(5) Če zavezanec odsvoji svoj delež v nadzorovani tuji družbi in je bil katerikoli dohodek od odsvojitve prej vključen v davčno osnovo v skladu s prvim odstavkom 67.i člena tega zakona, se ta znesek izvzame iz davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek tujega davka, ki ga je nadzorovana tuja družba plačala v državi njenega rezidentstva. Za izračun odbitka se uporablja X. poglavje tega zakona, pri tem pa se dohodek nadzorovane tuje družbe šteje za dohodek iz virov izven Slovenije.«.
KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2019.
