Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
  1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklenejo Ministrstvo za kulturo Vlade Republike Slovenije na strani delodajalcev in reprezentativni sindikati v dejavnosti kulture na območju Slovenije na strani delojemalcev.

  1. Veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih kulture ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Za direktorje ne velja poglavje o plačah, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Izraz zaposleni delavci pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi, in sicer v določbah, ki jih zadevajo.

Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb zakona o delovnih razmerjih, če ni š kolektivno pogodbo ali drugim splošnim aktom posamezne kulturne dejavnosti ali zavoda drugače določeno.

Če ob izteku veljavnosti te pogodbe ni sklenjena nova in če je nobena od pogodbenih strank ne odpove, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE
  1. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki, kolektivne pogodbe si morata z vsemi legalnimi sredstvi, ki so na voljo, prizadevati za uresničevanje in spoštovanje njenih določb.

  1. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

  1. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo ene od strank vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo reprezentativni sindikati kot ena stranka na strani delavcev.

Spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe lahko pogodbeni stranki predlagata kadarkoli.

Vsak sindikat lahko s soglasjem drugih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po njegovem prejemu.

V primeru, če nasprotna stranka predloga ne sprejme, ali se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za poravnavo.

Določbe te točke, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

  1. Reševanje sporov

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za poravnavo in arbitražni svet.

Do spora med strankama pride, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

  1. Sestava komisije za poravnavo

V komisijo za poravnavo vsaka stranka imenuje po dva člana. Člani komisije imenujejo iz vrst uglednih kulturnih delavcev sporazumno predsednika komisije kot petega člana.

  1. Začetek postopka

Postopek poravnave se začne na zahtevo ene izmed strank..

  1. Učinki poravnave

Poravnava velja za neuspešno, če ena od strank ne imenuje članov komisije za poravnavo, če člani ne imenujejo predsednika komisije ali če ena od strank pisno izjavi, da je bila poravnava neuspešna.

Ko je poravnava uspešna, morata stranki sprejeti pisni sporazum. Sporazum tako postane enakovredna sestavina kolektivne pogodbe.

Če je poravnava neuspešna, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

  1. Imenovanje arbitražnega sveta

Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.

Če ne moreta sporazumno določiti predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

  1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer sindikata GLOSA in SVIZ predlagata po enega člana, Ministrstvo za kulturo dva člana in obe stranki neodvisnega člana, ki vodi odbor. Vsak član, razen predsednika, ima namestnika, ki ima v času odsotnosti člana polna pooblastila.

Delo odbora organizira in financira Ministrstvo za kulturo.

  1. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

V primeru, če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Svoj odstop mora drugi stranki pisno napovedati najmanj tri mesece pred nameravanim odstopom.

Trimesečni rok začne teči z dnem prejema pisne napovedi iz prejšnjega odstavka.

Pred iztekom trimesečnega roka od te pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. DOLOČBE O OBVEŠČANJU DELAVCEV IN DELOVANJU SINDIKATOV
1. Obveščanje
1. člen

Direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce obveščajo zlasti o:

  • spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,
  • spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,
  • letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,
  • spremembah zakonov in novih zakonih ter o drugih predpisih in splošnih aktih,.ki zadevajo delavce v kulturnih dejavnostih,
  • predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivni odpusti) in razlogih zanje,
  • letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,
  • merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifične za zavod,
  • merilih za spodbujanje inovativnosti,
  • ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka je treba delavce obvestiti pred sprejemom odločitev.

2. Dajanje mnenj
2. člen

Kadar svet zavoda ali direktor odločata o delavčevih pravicah in dolžnostih iz dela, morata poprej pridobiti njihovo mnenje o:

  • zaposlovanju in odpuščanju delavcev ne glede na razloge,
  • zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
  • začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,
  • času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov,
  • uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
  • ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
  • določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Če svet zavoda ali direktor pri odločitvi nista upoštevala mnenja delavcev, morata delavce obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih mnenj nista mogla upoštevati.

Svet zavoda ali direktor lahko sama odločita o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

3. Pogoji za delo sindikata
3. člen

Ta kolektivna pogodba ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, zavzemajo stališča in postavljajo zahteve, pristojnim organom. Delovanja sindikatov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.

4. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročajo sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočajo sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.

5. člen

Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko odločajo b reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

6. člen

Za delo sindikata v zavodu mora biti zagotovljeno:

  • sindikalnemu zaupniku najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti in njegovih zvez oziroma združenj. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (t. j. za delo vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno;
  • o okvirnem načinu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita vodstvo sindikata in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa;
  • prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
  • svoboda sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
  • strokovna pomoč in drugi pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnih zaupnikov;
  • tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu za člane sindikata.
7. člen

Pravice in dolžnosti zavoda oziroma delodajalca in sindikatov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu.

S pogodbo se uredi zlasti:

  • pogoji za delovanje sindikatov na področju varstva delavskih pravic,
  • pogoji za delo in nadomestila za delo sindikalnih zaupnikov ter druge njihove pravice,
  • obveznosti in odgovornosti pooblaščenih organov zavoda oziroma delodajalca do sindikatov.
8. člen

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke stavkovna pravila v skladu z zakonom o stavki.

9. člen

Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. RS, št. 14/90) še dve leti po preteku svoje funkcije.

IV. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU ZAVODA
10. člen

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko delavskih predstavništev v skladu z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

  1. Delavci posamezniki

Zavod mora delavcu posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju zavoda.

Delavec posameznik ima pravico:

  • do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto;
  • biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
  • povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces;
  • zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. Neposredno nadrejeni delavec je dolžan pobude in vprašanja takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda.

Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh po prejemu pisne pobude, zahteve ali vprašanja.

  1. Delavsko predstavništvo

V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika.

Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu:

  • v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev – pet članov
  • v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov
  • v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov.

Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta. Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu, in sicer skladno s številom članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu.

Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom.

Tehnična izvedba volitev in plačilo stroškov zanje je naloga zavoda.

  1. Predhodno mnenje

Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah:

  • uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
  • ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
  • določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih,
  • začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa,
  • času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenj delavskega predstavništva, mora le tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno.

Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dneh organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva.

  1. Skupno posvetovanje

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede:

  • statusnih sprememb,
  • politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev,
  • sistemizacije delovnih mest,
  • zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
  • razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda in iz kraja v kraj,
  • sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju.

Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.

O skupnem posvetovanju se piše zapisnik.

  1. Pravice zadržanja odločitve zavoda

Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja.

V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.

V. DELOVNA RAZMERJA
1. Sistemizacija
11. člen

Aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za posamezno delovno mesto ali področje so določeni z aktom o sistemizaciji, če niso le-ti urejeni s posebnimi predpisi.

Direktor je dolžan pri aktih iz zgornjega odstavka predhodno pridobiti mnenje sindikata.

2. Objava delovnega mesta
12. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti:

  • čas (nedoločen ali določen), za katerega bo sklenjeno delovno razmerje;
  • posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja;
  • čas trajanja poskusnega dela, če je predvideno;
  • rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
  • rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši kot 30 dni.
13. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.

3. Pogodba o zaposlitvi
14. člen

S pogodbo o zaposlitvi uredita delavec in zavod pisno predvsem naslednja vprašanja:

  • sklenitev in trajanje delovnega razmerja;
  • naziv delovnega mesta, za katerega je sklenjeno delovno razmerje;
  • tarifna oziroma plačilna skupina;
  • poskusno delo, če je predvideno;
  • pripravništvo, če je delovno razmerje sklenjeno s pripravnikom;
  • kraj opravljanja dela;
  • delovni čas, odmore, počitke in dopust;
  • ukrepe za posebno varstvo delavcev;
  • izobraževanje;
  • plačo in nadomestila plače;
  • način spremembe pogodbe;
  • druge pravice in obveznosti delavca in zavoda.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe kadarkoli to zahteva.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca direktor.

4. Poskusno delo
15. člen

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

  • za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti dva meseca,
  • za dela V. skupine zahtevnosti tri mesece,
  • za dela VI., VII. in VIII. skupine zahtevnosti pet mesecev,
  • za dela delavcev – nosilcev osnovne dejavnosti do dvanajst mesecev.

Dolžina poskusnega dela je določena v pogodbi o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je zapisana v objavi oziroma razpisu.

Delovna mesta, za katera je predvideno poskusno delo, določa akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga pripravi direktor, sprejme pa svet zavoda.

16. člen

Poskusno delo spremlja najmanj 3-čIanska strokovna komisija, ki odloča o tem, ali ga je delavec uspešno opravil ali ne. Komisijo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu. Strokovna komisija mora dati strokovno oceno delavčeve usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu, je treba komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.

17. člen

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za čas prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec da pisno odpoved.

Poskusno delo je izjemoma lahko daljše zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer pa mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

5. Pripravništvo
18. člen

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas le v primeru:

  • če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu in
  • če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:

  • 6 mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo
  • 9 mesecev za pripravnika z višjo izobrazbo
  • 12 mesecev za pripravnika z visoko izobrazbo.

Pripravnika, spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe glavni mentor. Na koncu da poročilo o njegovem delu ter lahko predlaga skrajšanje pripravniške dobe, toda ne več kot za eno tretjino. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo glavnemu mentorju.

Pripravnik vodi o poteku pripravništva dnevnik.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Če so pripravništvo in strokovni izpiti v posamezni dejavnosti določeni s posebnimi predpisi, je treba uporabljati določila teh predpisov.

Za pripravo na strokovni izpit je pripravnik do V. stopnje strokovne izobrazbe lahko odsoten 7 dni, pripravnik VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni z nadomestilom plače. To pravico lahko pripravnik izkoristi le enkrat.

19. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če strokovnega izpita tudi po ponovnem opravljanju ne opravi.

6. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela
20. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne dokumentacije in s soglasjem strokovnega vodje.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del, ki jih opravlja. Razgovor z delavcem opravi direktor. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, mora biti voden zapisnik.

Postopek se začne z dnem, ko delavec prejme vabilo na razgovor z direktorjem in pisno potrdi vpogled v delovno dokumentacijo, na podlagi katere se je postopek pričel.

O začetku postopka mora biti obveščen sindikat zavoda.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni, ko je delavec prisoten na delu.

V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče voditi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti.

Postopek je javen.

21. člen

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor oziroma organ, določen s- statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

S sklepom mora biti pisno obveščen tudi reprezentativni sindikat zavoda.

22. člen

Zoper sklep, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti, za opravljanje del oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec vloži ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, sestavljene iz članov, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno strokovno izobrazbo.

Odločitev pristojnega organa je dokončna.

7. Razporejanje delavcev
a) Razporejanje na manj zahtevno delo
23. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim le v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih naprav.

Delavec prejme v vseh teh primerih enako plačo, kot jo je prejemal na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

24. člen

Delavec je lahko v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev razporejen na delovno mesto, za katero je potrebna eno stopnjo nižja strokovna izobrazba le v primeru začasnega prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov. V teh primerih je delavec lahko razporejen le, če je tudi za to delo ustrezno strokovno usposobljen.

b) Razporeditev delavca v drug zavod ali kraj
25. člen

Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, oziroma k drugemu delodajalcu:

  • če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela;
  • če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca.

V teh primerih sklene delavec delovno razmerje brez objave. O razporeditvi delavca sporazumno odločita sveta obeh zavodov.

26. člen

Delavca je mogoče razporediti na delo v drug kraj:

  • če se je povečal ali zmanjšal obseg dela,
  • če je potrebna začasna ali trajna nadomestitev delavca.

Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v zavod v drugem kraju:

  • če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjski pogoji in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine;
  • če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja;
  • če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater delavko z otrokom do treh let starosti, če pot traja več kot eno uro.
c) Varstvo starejših delavcev
26.a člen

Delavec, član umetniškega ansambla, ki ima nad 55 let starosti ali 35 let delovne dobe, oziroma delavka, članica umetniškega ansambla, ki ima nad 50 let starosti ali nad 30 let delovne dobe, se lahko z njegovim/njenim soglasjem razporedi na druga ustrezna dela v zavodu. Delavec/delavka obdrži plačo, ki jo je imel/a pred razporeditvijo, oziroma tisto, ki je zanj/zanjo ugodnejša. To varstvo preneha, ko delavec/delavka izpolni pogoje za polno starostno pokojnino.

26.b člen

Delavcem, članom umetniškega ansambla, ki imajo več kot 25 let delovne dobe ter so stari nad 50 let, se lahko dejanski delovni čas zmanjša največ za 20% ob nespremenjeni osnovni plači.

8. Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno
27. člen

Direktor oziroma če gre za večje število delavcev svet zavoda odločita, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrepi, ki jih določa zakon, bodo uporabljeni.

Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev, mora zahtevati mnenje reprezentativnega sindikata in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj z njihovimi predstavniki.

28. člen

Trajno prenehanje potreb po delu delavcev ugotavlja svet zavoda.

Svet zavoda mora o razlogih, o številu in kategorijah presežnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehalo njihovo delovno razmerje, obvestiti prizadete delavce in reprezentativni sindikat najmanj 45 dni pred nastopom teh dejstev.

Pri pripravi in sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev v zavodu sodeluje tudi reprezentativni sindikat.

29. člen

Delovno razmerje delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno, ne preneha:

  • če je mogoče v okviru zavoda oziroma pri delodajalcu delavca razporediti na drugo delovno mesto in če delavec s tako razporeditvijo soglaša;
  • če je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalificirati oziroma dokvalificirati v roku 6 mesecev;
  • če je delo mogoče opravljati z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za poln delovni čas.

O razporeditvi, prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji delavcev in,o skrajšanem delovnem času odloča svet zavoda oziroma delodajalec.

Če obstajajo možnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, je treba pri določanju delavcev, upoštevati delovno uspešnost in strokovno izobrazbo delavcev, delovno dobo v zavodu oziroma pri delodajalcu in delavčeve socialne razmere.

30. člen

Zaradi nujnih operativnih razlogov delovno razmerje v zavodu ne preneha:

  • delavcu v času služenja vojaškega roka,
  • delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
  • nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka,
  • delavcu članu organa upravljanja, sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku reprezentativnega sindikata, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
  • delavcu izvoljenemu za poslanca.

Delovno razmerje lahko preneha le s soglasjem delavca:

  • delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
  • obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu,
  • delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje,
  • delavcu oziroma delavki, ki je edini hranilec v družini,
  • delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino,
  • delavcu na strokovnem izpopolnjevanju oziroma izobraževanju na katerega ga je napotil zavod.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

9. Merila za ugotavljanje presežnih delavcev
31. člen

Merila za določanje trajno presežnih delavcev, ki jim zavod odpoveduje delovno razmerje:

  1. delovna uspešnost oziroma kvaliteta delavca:


Točk
a) nadpovprečna 30
b) povprečna 20
c) podpovprečna 0
2. strokovna izobrazba, ki je določena za delovno mesto:
a) ustrezna strok, izobrazba 30
b) ena stopnja nižja str. Izobrazba 20
c) dve stopnji nižja str. Izobrazba 10
3. delovne izkušnje, ki jih ima delavec za določeno delovno mesto:
a) 10 let in več delovnih izkušenj 30
b) od 5 do 10 let del. izkušenj 20
c) manj kot 5 let del. izkušenj 10
d) nima delovnih izkušenj 0
4. delovna doba:
a) od 1 do 5 let 5
b) od 6 do 15 let 10
c) od 16 do 25 let 15
d) nad 25 let 20
5. delovna doba v zavodu:
a) od 1 do 5 let 2
b) od 6 do 15 let 5
c) od 16 do 25 let 8
d) nad 25 let 12
6. zdravstveno stanje delavca (upošteva se le na osnovi
zdravstvenih potrdil in odločb):
a) kronično ali ponavljajoče se obolenje 10
b) poškodba pri delu 15
c) spremenjena delovna zmožnost ali pridobljena telesna okvara 20
d) poklicna bolezen 30
7. socialno stanje delavca in njegove družine:
a) nega otrok, staršev ali zakonca s telesnimi okvarami ali
duševnimi motnjami 20
b) nezaposleni zakonec ali delavec samohranilec 20
c) za vsakega nepreskrbljenega otroka 5
d) delavec ali zakonec opravlja popoldansko obrt, je lastnik kmetijske
površine nad 5 ha, je lastnik ali družbenik v zasebnem
ali mešanem podjetju – 30

Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevana vsa obstoječa merila in mora biti to tudi navedeno v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi trajnega presežka.

10. Delovni čas
a) Splošne določbe
32. člen

Delovni čas delavcev v kulturnih dejavnostih traja 40 ur tedensko.

V delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v strokovnih organih in organih upravljanja zavoda. Odmor med delom traja 30 minut in se šteje v delovni čas.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 82 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 44/2023 z dne 14.04.2023

      Pristop k že sklenjeni Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji in vsem njenim aneksom

    2. Uradni list RS, št. 40/2017 z dne 21.07.2017

      Pristop h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!