(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za določanje transfernih cen.

(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo predpostavke v zvezi z:

• zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
• predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma,
• tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami,
• gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi pogoji, končnimi prodajnimi cenami in obsegom prodaje,
• vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakciji,
• menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in kapitalsko strukturo,
• načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih računovodskih kategorijah,
• številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v načinu njihovega poslovanja.

(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na zanesljivih in neodvisnih podatkih.

(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum odraža neodvisno tržno načelo.