V Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19 in 35/19) se v 5. členu v tretjem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu, razen če je javni uslužbenec zaprosil za koriščenje letnega dopusta in je bila izraba sorazmernega letnega dopusta v Republiki Sloveniji zavrnjena zaradi delovnih potreb delodajalca,«.
V tretjem odstavku se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– v času priprav in usposabljanj za delo na delovnem mestu v tujini, pred nastopom dela v tujini.«.

V 8. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »četrte,«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(dodatek za nevarnost)
(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko opravljajo delo pretežno na območju ali lokaciji, na katerih:
– je bil v zadnjem letu preprečen ali izveden teroristični napad večje razsežnosti ali so pogosti teroristični napadi manjše razsežnosti ali obstajajo drugi dejavniki tveganja, ki bistveno vplivajo na varnost javnih uslužbencev v tujini, pri čemer na območju ali lokaciji ne potekajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi;
– so občasni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali občasni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali je na območju ali lokaciji razglašena najvišja stopnja teroristične ogroženosti;
– so pogosti oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali so bili preprečeni oziroma so pogosti napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so bile teroristične aktivnosti usmerjene neposredno proti javnim uslužbencem ali predstavništvom Republike Slovenije;
– so nenehni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali nenehni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so na območju ali lokaciji razglašene vojne razmere.
(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša 302,55 eura, iz druge alineje prejšnjega odstavka 507,03 eura, iz tretje alineje prejšnjega odstavka 608,44 eura in iz četrte alineje prejšnjega odstavka 1.216,88 eura.
(3) Pripadniku policije, ki na območju ali lokaciji skladno s prvim odstavkom tega člena opravlja posebno nevarne naloge, pripada dodatek v višini 304,21 eura. Te so:
– naloge pirotehnika,
– naloge pripadnika protiteroristične enote,
– naloge pripadnika enote za delovanje pod krinko ali za varovanje zaščitenih prič ali drugih varovanih oseb.
(4) Javni uslužbenci so do dodatka iz prvega odstavka tega člena upravičeni na podlagi sklepa o določitvi ocene stopnje nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, ki jo sprejme sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino. V sklepu sekretariata Sveta za nacionalno varnost se navedeta območje ali lokacija in obdobje veljave ocene, ki je lahko določno ali do preklica.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki občasno opravljajo naloge osebja posadke zrakoplova na kriznem območju, dodatek v višini 304,21 eura.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(dodatek za posebne življenjske razmere v tujini)
Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere posebno težke, pripada dodatek. Upoštevajoč merila, kot so neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji (npr. izjemno visoke ali nizke temperature, zračna vlaga, pogosta tropska, monsunska ali podobna neurja, peščeni viharji), slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi ter druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, na podlagi različnih virov, kot so zlasti informacije pristojnih služb Evropske unije ali drugih mednarodnih organizacij ter poročanj predstavništev Republike Slovenije v tujini, s sklepom najmanj enkrat letno uvrsti območja v tri skupine, za katere znaša dodatek:
– izjemno težke razmere 1.000 eurov,
– zelo težke razmere 300 eurov,
– težke 200 eurov.«.

V 24. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo se izvede v višini dejansko plačanih prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, vendar ne več kot bi znašali prispevki delodajalca in delojemalca, ki se izračunajo od osnove, od katere so bili plačani prispevki zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v zadnjem polnem mesecu pred odhodom v tujino. V primeru prejemanja bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva zadnji polni mesec, ki ni vključeval navedenih nadomestil, če je to ugodneje za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Če je bila osnova zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega stavka v zadnjem mesecu za več kot 25 % višja od povprečja zadnjih šestih mesecev, se kot osnova upošteva povprečje osnov v zadnjih šestih mesecih, razen v primeru, ko se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Če je osnova iz tega odstavka nižja od najnižje osnove, ki jo za prostovoljno vključitev v zavarovanje določajo področni predpisi, se kot osnova določi najnižja osnova v skladu s področnimi predpisi.«.