V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) se v 2. členu v prvem odstavku črta šesta alineja. Dosedanje sedma do deseta alineja postanejo šesta do deveta alineja.
V drugem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU),«.
V peti alineji se pika nadomesti z vejico ter dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU),
– Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L št. 198 z dne 28. 7. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1369/EU).«.

V 4. členu se 36. točka črta.

V 6. členu se v drugem odstavku v četrti alineji za besedilom »ali uvoznike« doda besedilo »ali distributerje ali trgovce«.

V 20. členu se v drugem odstavku besedilo »državnem razvojnem energetskem načrtu« nadomesti z besedilom »celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu«.

V 23. členu se v petem odstavku vejica za besedo »politike« nadomesti z besedama »in o« ter črta besedilo »ter o izvajanju naložb v infrastrukturne objekte, opredeljene v državnem razvojnem energetskem načrtu«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt)
(1) Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (v nadaljnjem besedilu: NEPN) v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi v sprejem.
(2) Projekti in ukrepi določeni v NEPN so v javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike.«.

V 30. členu se v prvem odstavku kratica »DREN« nadomesti s kratico »NEPN«.

V 36. členu se 33. točka črta.

V 46. členu se v drugem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov elektrike za gospodinjske in male poslovne odjemalce;«.

V 48. členu se v petem odstavku tretji stavek črta.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Če dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zaračuna pavšalne stroške poslovanja, ne glede na njihovo poimenovanje, morajo le-ti odražati dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Stroški opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo med pavšalne stroške poslovanja.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Dobavitelj ne sme sam ali preko posrednikov oziroma zastopnikov pri prodaji elektrike uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks, ki vključujejo zlasti:
– neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja končnega odjemalca zastopa, oziroma v imenu in za račun katere deluje,
– zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu,
– navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca,
– neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.«.

V 51. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če distribucijski operater ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma obvesti odjemalca in mu v podpis predloži pogodbo o nujni oskrbi. Če distribucijski operater presodi, da pogoji za nujno oskrbo niso izpolnjeni, o tem nemudoma pisno obvesti odjemalca in nadaljuje postopek odklopa. O sporih v zvezi z upravičenostjo do nujne oskrbe odloča agencija po postopku iz 414. do 419. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 74. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(način zagotavljanja sistemskih storitev in naložitev obveznosti sklenitve pogodbe za zagotovitev sistemskih storitev)«.
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Sistemski operater pri zagotavljanju sistemskih storitev spodbuja vključevanje naprednih tehnologij ter zagotavljanje nediskriminatorne obravnave udeležencev glede na uporabljeno tehnologijo.«.
V dosedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku:
– za besedilom »sistemskih storitev« črta besedilo »(sekundarna regulacija s sekundarno rezervo, rezerva v višini največje proizvodne enote, zagon brez omrežnega napajanja in po potrebi regulacija napetosti),
– za besedo »agencija« doda besedilo »po uradni dolžnosti ali.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«, beseda »četrtega« pa z besedo »petega«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.

V 114. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Dobavitelj lahko končnim odjemalcem izdaja enotni račun za dobavljeno elektriko in za omrežnino. Elektrooperater mora omogočiti izdajanje enotnega računa s strani dobavitelja za prevzemno-predajna mesta, za katera je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca. Elektrooperater lahko zavrne sklenitev pogodbe z dobaviteljem o plačevanju omrežnine ali od te pogodbe odstopi, če dobavitelj ne zagotavlja ustreznega zavarovanja za pogodbene obveznosti.«.
V petem odstavku se za besedo »omrežnine« doda besedilo »in merilih ter vrstah oblik za zagotavljanje ustreznega zavarovanja«.

V 119. členu se v petem odstavku v tretjem stavku črta beseda »evropska«.

V 151. členu se v prvem odstavku v točki c) črta besedilo »brez soglasja elektrooperaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave ali če«.

V 152. členu se v prvem odstavku pika nadomesti s podpičjem in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– brez soglasja elektrooperaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave.«.

Za 157. členom se doda nov 8. oddelek in novi 157.a do 157.č člen, ki se glasijo:

»8. oddelek: Osebni podatki uporabnikov sistema

157.a člen
(vrste osebnih podatkov)
Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, so:
– ime in priimek, naslov, davčna številka,
– številka merilnega mesta in z njim povezanih enoličnih identifikatorjev, naziv in naslov merilnega mesta,
– merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z uporabnikom sistema, in sicer:
a) izmerjena delovna energija v intervalu 15 minut ali krajšem časovnem intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike in
b) časovni agregati izmerjene delovne energije, ki se nanašajo na uporabnika sistema.

157.b člen
(upravljavci in uporabniki osebnih podatkov)
(1) Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega člena obdelujejo naslednji upravljavci:
– distribucijski operater in fizične ali pravne osebe, na katere je distribucijski operater skladno s četrtim odstavkom 78. člena tega zakona prenesel izvajanje nalog iz drugega odstavka 78. člena tega zakona, za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti distribucijskega operaterja iz 78. člena tega zakona,
– operaterji zaprtega distribucijskega sistema za namen izvajanja nalog iz 92. člena tega zakona.
(2) Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega člena obdelujejo tudi naslednji uporabniki:
– sistemski operater za namen izvajanja nalog gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja iz 54. člena tega zakona,
– operater trga z elektriko za izvajanje nalog gospodarske javne službe dejavnosti operaterja trga z elektriko iz 97. člena tega zakona,
– dobavitelji elektrike za namen izvajanja pogodbe o dobavi z uporabnikom sistema na podlagi 115. člena tega zakona in za namen izdelave obratovalnih napovedi iz 104. člena tega zakona.
(3) Upravljavci iz prvega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema, ki so priključeni na omrežje, ki je v njihovi pristojnosti. Uporabniki iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema za celotno območje Republike Slovenije. Uporabniki iz tretje alineje prejšnjega odstavka obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o dobavi.
(4) Upravljavci iz prvega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema tudi z namenom zagotavljana le-teh uporabnikom sistema ter subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi pogodbenega razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila.
(5) Upravljavci iz prvega in uporabniki iz drugega odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke iz 157.a člena tega zakona v obsegu, ki ga potrebujejo za doseganje namenov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

157.c člen
(rok hrambe osebnih podatkov)
(1) Merilni podatki iz 157.a člena tega zakona se zaradi zagotavljanja podatkov za učinkovito delovanje trga z električno energijo, izvajanje energetskih storitev ter za namen obratovanja in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe hranijo največ dve leti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se časovni agregati na ravni od vključno enega meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let.
(3) Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe in uveljavljanje pravic ter obveznosti iz sklenjene pogodbe, oziroma do poteka roka za uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.

157.č člen
(posredovanje podatkov)
(1) Upravljavec osebnih podatkov v okviru sistema za enotni dostop do podatkov na podlagi standardiziranih podatkovnih storitev uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila, zagotavlja varen, učinkovit in brezplačen dostop do osebnih podatkov preko enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravljavec osebnih podatkov uporabnikom sistema in drugim subjektom, ki so upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja sklenjenega z uporabnikom sistema ali njegovega pooblastila, omogoči dostop do osebnih podatkov preko vmesnika pametnega sistemskega števca za lokalni dostop do podatkov.«.

V 159. členu se v 16. točki besedilo »10.000 Sm3« nadomesti z besedilom »100.000 kWh«.
45. točka se črta.

V 166. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom se zagotavlja v skladu z Uredbo 2017/1938/EU.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Sodelovanje vključuje dogovore o pomoči pri oskrbi solidarnostno zaščitenih odjemalcev, obveščanje o razmerah, katerih kratkoročna posledica so ali verjetno bodo resne motnje v dobavi, ki prizadenejo Republiko Slovenijo, in sicer zlasti:
a) usklajevanje ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom;
b) določitev in po potrebi razvoj ali nadgradnjo povezav za oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ter
c) dogovore o pogojih in praktičnih podrobnostih za medsebojno solidarnostno pomoč.«.

167. člen se spremeni tako, da se glasi:
»167. člen
(imenovanje pristojnega organa iz Uredbe 2017/1938/EU)
(1) Pristojni organ iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 2017/1938/EU je agencija.
(2) Agencija lahko posebne naloge iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 2017/1938/EU prenese na druge organe.«.

168. člen se spremeni tako, da se glasi:
»168. člen
(zaščiteni odjemalci)
(1) Zaščiteni odjemalci iz 5. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so poleg gospodinjskih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi:
– distributerji toplote za daljinsko ogrevanje v napravah, ki ne morejo preiti na drugo gorivo oziroma vir toplote kot zemeljski plin, če dobavljajo toploto gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnih ali javnoupravnih služb;
– osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem zemeljskega plina in niso izobraževalne ali javnoupravne službe.
(2) Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
(3) Solidarnostno zaščiteni odjemalci iz 6. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so zaščiteni odjemalci iz prvega odstavka tega člena.
(4) O sporih, ali je neka oseba zaščiteni odjemalec, odloča agencija po postopku iz 414. do 419. člena tega zakona.
(5) Operater sistema vodi evidenco odjemnih mest in na podlagi svojih podatkov in podatkov končnih odjemalcev evidentira, katera odjemna mesta oskrbujejo zaščitene odjemalce in solidarnostno zaščitene odjemalce iz tega člena. Odjemalec mora o vsakokratni spremembi podatka o odjemnem mestu za zaščitene in solidarnostno zaščitene odjemalce to sporočiti operaterju sistema najkasneje v 30 dneh od spremembe na obrazcu, ki ga pripravi operater sistema in objavi na spletnih straneh.
(6) Odjemno mesto, prek katerega se oskrbuje z zemeljskim plinom zaščiteni odjemalec, je v evidenci odjemnih mest označeno z ločeno oznako »Z«. Operater sistema odjemalcem in njihovim dobaviteljem brezplačno zagotovi podatek o tem, ali je odjemalec zaščiten.
(7) Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo operaterju sistema, na čigar sistem so priključeni, sporočiti podatke o svojih plinskih napravah zaradi izvedbe ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema iz šestega odstavka 169. člena tega zakona. Če podatki niso sporočeni, operater sistema odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago, in splošnih značilnostih plinskih naprav posamezne vrste odjemalca. Obrazce za sporočanje podatkov o plinskih napravah pripravijo operaterji sistema in jih objavijo na spletnih straneh.«.

169. člen se spremeni tako, da se glasi:
»169. člen
(nujni ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe)
(1) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu z Uredbo 2017/1938/EU za področje zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom pripravi oceno tveganj in sprejme načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne razmere.
(2) Če je zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom ali drugih okoliščin ogrožena zanesljiva oskrba zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 167. člena tega zakona ukrepa v skladu z 11. členom Uredbe 2017/1938/EU in načrtom za izredne razmere iz 8. člena Uredbe 2017/1938/EU ter razglasi eno izmed opredeljenih stopenj krize.
(3) V primeru motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema storiti vse, da ob varnem obratovanju sistema omogočajo prenos in distribucijo zemeljskega plina za dobavo odjemalcem, dokler je to mogoče. Dobavitelji zemeljskega plina v Slovenijo morajo aktivno sodelovati med seboj, s pristojnim organom iz 167. člena tega zakona in operaterji sistemov pri iskanju rešitev za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom odjemalcev v Sloveniji.
(4) Za zagotovitev cilja iz prejšnjega odstavka morajo operaterji sistema pripraviti načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati okoliščine za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe in biti usklajen z načrtom za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ iz 167. člena tega zakona. Ukrepi morajo biti nediskriminatorni in pregledni ter smejo prizadeti odjemalce le toliko, kolikor je potrebno, da se zagotovi zanesljiva oskrba. Načrt nujnih ukrepov mora operater sistema objaviti na svoji spletni strani in ga poslati pristojnemu organu iz 167. člena tega zakona. Operater sistema mora o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov nemudoma obvestiti pristojni organ iz 167. člena tega zakona.
(5) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU ter postopki in ukrepi iz načrta za izredne razmere določi ukrepe, ki jih morajo izpolniti podjetja plinskega gospodarstva, da bi se zagotovila oskrba odjemalcev zemeljskega plina, še posebej zaščitenih odjemalcev.
(6) Če zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom podjetjem plinskega gospodarstva ne uspe zagotoviti oskrbe odjemalcev zemeljskega plina, se v načrtu za izredne razmere predvidi ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema. V tem primeru morajo podjetja plinskega gospodarstva ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov sistema in odjemalcev v skladu z načrtom za izredne razmere in navodili pristojnega organa iz 167. člena tega zakona zmanjšati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih plinskih naprav.
(7) Vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema zemeljskega plina posameznim vrstam odjemalcev glede na njihove plinske naprave določi pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere, pri čemer mora upoštevati način uporabe zemeljskega plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema zemeljskega plina za zagotavljanje življenja in zdravja ljudi ter vrsto in obseg škode, ki jo pri posamezni vrsti odjemalcev povzroči zmanjšanje ali prekinitev odjema zemeljskega plina.
(8) Operater sistema, dobavitelj ali odjemalec zemeljskega plina krije svoje stroške izvedbe nujnih ukrepov oziroma ukrepov zmanjšanja ali prekinitve odjema iz šestega odstavka tega člena in nosi škodo, ki mu nastane zaradi tega. V primeru nastopa višje sile ne nosi odgovornosti za škodo, ki nastane tretjim osebam zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja pogodbe.
(9) Neprostovoljno zmanjšanje ali prekinitev dobave zemeljskega plina končnemu odjemalcu zaradi okoliščin iz šestega odstavka tega člena se šteje za višjo silo.
(10) Če je za zagotavljanje solidarnostne pomoči za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev v sosednji državi članici EU treba izvesti ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema končnemu odjemalcu, so posledice za podjetja plinskega gospodarstva in odjemalce enake, kot če bi nastopila višja sila.
(11) Solidarnostna pomoč med državami članicami EU pri oskrbi z zemeljskim plinom poteka v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU in z bilateralnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu z Uredbo 2017/1938/EU. Pristojni organ iz 167. člena tega zakona v načrtu za izredne razmere določi podrobnejši način izvajanja meddržavne solidarnostne pomoči med državami članicami EU in morebitne dodatne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te pomoči. O načinu izvajanja solidarnostne pomoči se lahko dogovori tudi s pristojnimi organi sosednjih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene z bilateralne sporazume iz tega odstavka.
(12) Pristojni organ iz 167. člena tega zakona o kriznih razmerah in ukrepih ter solidarnostni pomoči obvešča ministrstvo, pristojno za energijo, druge organe in javnost. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko vladi predlaga sprejem odločitev v zvezi s financiranjem solidarnostne pomoči in ohranjanjem delovanja kritične infrastrukture.«.

V 171. členu se v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– veljavnih tarifah omrežnine ter splošnoveljavnih pogojih v zvezi z uporabo omrežja;«.
Za drugo alinejo se doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce;«.
Dosedanje tretja do šesta alineja postanejo četrta do sedma alineja.