V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19) se v 1. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU).«.

V 3. členu se 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. »elektronski denar« ima enak pomen kot v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED), pri čemer ne vključuje pojma denarne vrednosti, kot je opredeljen v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;«.
Za 10. točko se doda nova 10.a) točka, ki se glasi:
»10.a) »fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;«.
22. točka se spremeni tako, da se glasi:
»22. »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali prenosov sredstev;«.
Za 34. točko se dodata novi 34.a in 34.b točka, ki se glasita:
»34.a) »plačilna transakcija na daljavo« iz 22. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;«
34.b) »ponudnik skrbniških denarnic« je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut;«.
36. točka se spremeni tako, da se glasi:
»36. »poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon določa drugače;«.
48. točka se spremeni tako, da se glasi:
»48. »virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;«.

V 4. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;«.
V 20. točki se:
– točka d) spremeni tako, da se glasi:
»d) storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali druge posle, ki so vključeni v te storitve, ali ponujanja skrbniških denarnic;«,
– točka l) spremeni tako, da se glasi:
»l) storitev davčnega svetovanja, neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost;«,
– točka o) spremeni tako, da se glasi:
»o) trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja;«.

Za 4. členom se dodajo novi 4.a, 4.b, 4.c in 4.d člen, ki se glasijo:

»4.a člen
(register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic)
(1) Register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic se vzpostavi z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev. Register vzdržuje in upravlja urad.
(2) Ponudniki iz prejšnjega odstavka, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, morajo pred začetkom izvajanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali ponujanja skrbniških denarnic biti vpisani v register iz prejšnjega odstavka.
(3) Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic so zahtevi za vpis v register iz prvega odstavka tega člena, ki se vloži pri uradu, dolžni priložiti naslednje podatke in dokazila:
– o pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka;
– o svojem zakonitem zastopniku ali nosilcu dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ali datum in kraj rojstva, davčna številka, državljanstvo;
– o svoji dejavnosti: standardna klasifikacija dejavnosti (SKD, NACE ali druga primerljiva koda dejavnosti) in opis načina opravljanja storitev menjave med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic;
– za zakonitega zastopnika, poslovodjo, nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanskega lastnika osebe, izpis iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje.
(4) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka so ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic dolžni sporočiti uradu v osmih dneh od nastanka spremembe.
(5) Urad zahtevo za vpis v register zavrne, če je bil zakoniti zastopnik, poslovodja, nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanski lastnik osebe iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja ali izdaje tajnih podatkov, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.
(6) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi urad od vložnika zahteve za vpis v register ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov vložnika zahteve za vpis v register, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.
(7) Podatki iz prve alineje tretjega odstavka tega člena so javni.
(8) Za odločanje urada o zahtevi za vpis v register se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(9) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom podrobneje določi pravila o vzpostavitvi in vodenju registra.
(10) Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami v desetih dneh po vpisu v register iz prvega odstavka tega člena pisno obvestijo urad o ponudnikih, ki so vključeni v njihove storitve menjav med virtualnimi in fiat valutami. Če se sodelovanje začne po vpisu v register, morajo urad o tem obvestiti v desetih delovnih dneh po začetku sodelovanja.

4.b člen
(izbris iz registra ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic)
(1) Urad izbriše ponudnika iz registra iz prejšnjega člena, če:
1. ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register iz prejšnjega člena;
2. ponudnik pisno obvesti urad o prenehanju opravljanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic ali
3. je ponudnik prenehal obstajati ali se je zoper njega začel stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(2) Ponudnik storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnik skrbniških denarnic ne sme več sklepati poslov v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti:
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve odločbe o izbrisu iz registra;
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka od dne pošiljanja pisnega obvestila o prenehanju opravljanja teh storitev uradu;
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja obstoja ali od dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije.
(3) Za odločanje urada o izbrisu iz registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

4.c člen
(zavezanci, ki poslujejo z nepremičninami)
Zavezanci iz točke r) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino znaša najmanj 10.000 eurov.

4.d člen
(zavezanci v zvezi z umetniškimi deli)
Zavezanci iz točke o) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki trgujejo z umetninami, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša najmanj 10.000 eurov.«.

V 9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno objavi tako, da ta ne vsebuje zaupnih informacij.«.
V drugem odstavku se v 4. točki na koncu besedila beseda »in« nadomesti s podpičjem.
V 5. točki se pika nadomesti s podpičjem, za 5. točko pa se dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. poročanju o institucionalni strukturi in splošnih postopkih nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o dodeljenih človeških in finančnih virih in
7. poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih, namenjenih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.«.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Urad seznani Evropsko komisijo, evropske nadzorne organe in druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega odstavka 8. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega člena ter z njegovimi posodobitvami.«.

V 17. členu se sedmi odstavek črta.

V 19. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona te ukrepe izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v skladu s 13. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar najhitreje po prvem stiku.«.

V 22. členu se v prvem odstavku 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. na plačilni instrument:
− ni mogoče znova naložiti podatkov ali
− najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v Republiki Sloveniji;
2. najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu ne presega 150 eurov;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti pregled stranke iz 16. člena tega zakona opravljen pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani znesek presega 50 eurov na transakcijo.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
(predplačniške kartice, izdane v tretjih državah)
Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.«.

V 26. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na določbe 23., 24. in 25. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.«.
Sedmi odstavek se črta.

V 37. členu se v prvem odstavku točki b) in c) spremenita tako, da se glasita:
»b) kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
c) vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega lastništva ali prek drugačnega nadzora izvršuje končni nadzor nad tujim skladom, tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.«.

Naslov poglavja »3.3.2.2.2. Posebni primeri ugotavljanja dejanskega lastnika« in 38., 39. ter 40. člen se črtajo.

Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poslovni subjekti iz 35. in 36. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 35. in 36. členu tega zakona.
(2) Poslovni subjekti iz 37. člena tega zakona morajo v skladu s 37. členom tega zakona ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku, če:
– ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje prebivališče v Republiki Sloveniji;
– ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;
– ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.
(3) Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah, ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov.
(4) Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih v skladu s šestnajstim odstavkom 137. člena tega zakona in jo posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.
(5) Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena.
(6) Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom.
(7) V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena mora sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odrediti, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih v roku iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.«.

V 42. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 37. člena tega zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse podatke o svojih dejanskih lastnikih.«.

Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona in dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.
(2) Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi petega odstavka 35. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so se pojavile med postopkom preverjanja, dokumentira.
(3) V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(6) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme izključno zanašati na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.
(7) Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke.
(8) Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti tako, kot je opisano v tem členu, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke. Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le v registru dejanskih lastnikov.
(9) Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke.
(10) Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem lastniku, ki so vpisani v register, v neskladju s podatki, ki jih je pridobil sam, mora o tem pisno obvestiti urad v 30 dneh od ugotovitve neskladja.
(11) Podatke o dejanskem lastniku zavezanec posodablja v skladu z 49. členom tega zakona in kadar pride do sprememb pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika ali če ima zavezanec to dolžnost v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Register dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: register), v katerem se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, se vzpostavi z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z vzpostavitvijo registra se zavezancem omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom iz 139. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: upravljavec registra).
(3) Poslovni subjekti iz 35., 36. in 37. člena tega zakona so dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.
(4) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
(6) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih, na način, da v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:
– subjekti, ki nimajo poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 45. člena tega zakona,
– samostojni podjetniki posamezniki,
– posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba, ter
– neposredni in posredni proračunski uporabniki.
(8) Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi na način iz šestega in sedmega odstavka 45. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri subjektih iz prve in pete alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.
(9) Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.
(10) Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena je v primeru, da njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, dolžan v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka. Poslovni subjekt lahko upravljavcu registra posreduje zahtevo za ponovni samodejni prenos podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena.
(11) Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega organa s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila nadzornega organa, da je bila neskladnost podatkov o dejanskem registru odpravljena.
(12) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(13) Za pravilnost vpisanih podatkov so odgovorni poslovni subjekti.«.