(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849).

(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU).

(1) Pranje denarja po tem zakonu je katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

(2) Financiranje terorizma po tem zakonu je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.

(3) Teroristično dejanje po tem zakonu je kaznivo dejanje, določeno v 2. členu Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma, Uradni list RS-MP, št. 21/04) ter kaznivo dejanje terorizma in kazniva dejanja, povezana s terorizmom, ki so določena v poglavju Kazenskega zakonika, ki določa kazniva dejanja zoper človečnost.

(4) Terorist po tem zakonu je fizična oseba, ki:

• stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
• je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec, napeljevalec ali pomagač;
• organizira storitev terorističnega dejanja ali
• prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

(5) Teroristična organizacija po tem zakonu je katera koli skupina teroristov, ki:

• stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
• je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja;
• organizira storitev terorističnega dejanja ali
• prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »anonimen elektronski denar« iz 22. člena tega zakona je plačilni instrument, ki zagotavlja anonimnost plačnika in nezmožnost sledenja plačil tako izdajateljem elektronskega denarja kot prejemnikom plačil;
2. »borznoposredniška družba« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
3. »davčna številka« je identifikacijski znak, ki se dodeli davčnemu zavezancu pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo, in se uporablja v zvezi z vsemi davki oziroma za davčne namene davčnega zavezanca; za davčno številko se šteje tudi identifikacijska številka za davčne namene, ki jo uporablja nerezident v državi rezidentstva;
4. »distribucijska pot« je mreža posameznikov oziroma organizacij, udeleženih v dobavi proizvoda ali storitve končnemu uporabniku;
5. »druga oseba civilnega prava« po tem zakonu je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;
6. »družba za upravljanje« in »družba za upravljanje države članice« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
7. »država članica« je država članica Evropske unije ali pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
8. »elektronski denar« ima enak pomen kot v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED), pri čemer ne vključuje pojma denarne vrednosti, kot je opredeljen v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;
9. »evropski nadzorni organi« so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES, ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES;
10. »faktoring« je odkup terjatev z regresom ali brez njega;

10.a) »fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;

11. »finančne institucije« so zavezanci iz 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 16. in 20.a) do 20.j) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor našteti zavezanci;
12. »finančna obveščevalna enota« je osrednji nacionalni organ za sprejemanje in analiziranje sumljivih transakcij in drugih informacij o sumih pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ter o sumih financiranja terorizma in za posredovanje rezultatov analiz pristojnim organom, ustanovljen v državi članici ali tretji državi;
13. »forfetiranje« je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;
14. »gospodarski subjekt« iz 35. člena tega zakona so gospodarska družba in podjetnik, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter zadruga, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zadruge;
15. »gotovina« iz 68. člena tega zakona so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;
16. »gotovina« iz 120. člena tega zakona ima enak pomen kakor v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9);
17. »gotovinska transakcija« je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 15. točke tega člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
18. »igre na srečo« imajo enak pomen kakor v zakonu, ki ureja igre na srečo;
19. »informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba«, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna itd.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstvenoraziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki predstavljata ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;
20. »investicijsko podjetje države članice« in »investicijsko podjetje tretje države« imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
21. »kontokorentni odnos« po tem zakonu je korespondenčni odnos med domačimi kreditnimi institucijami ali domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa domače kreditne institucije pri domači kreditni instituciji ali tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje računa loro);
22. »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno ali finančno oziroma drugo podobno institucijo, zato da lahko prek nje posluje s tujino;

22. »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali prenosov sredstev;
23. »kreditne institucije« so zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor našteti zavezanci;
24. »mreža« iz 124. člena tega zakona pomeni obsežno strukturo, ki ji oseba pripada ter ima skupnega lastnika ali skupno upravo ali skupni nadzor nad skladnostjo s predpisi;
25. »nacionalna ocena tveganja« je obsežen proces identifikacije in analize glavnih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v določeni državi, razvijanja ustreznih ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ugotovljenih tveganj ter čim bolj učinkovitega usmerjanja razpoložljivih virov za nadzor, ublažitev oziroma odpravo ugotovljenih tveganj;
26. »nadrejena odgovorna oseba, ki zaseda položaj višjega vodstva« iz 60., 61., 62. in 63. člena tega zakona, je član vodstva, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo zavezanca tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da lahko sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju, in ni nujno, da je član uprave;
27. »navidezna banka« je kreditna ali finančna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti in ki je registrirana v državi, v kateri svoje dejavnosti ne opravlja, in ki ni povezana z nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;
28. »neprofitne organizacije« po tem zakonu so društva, ustanove, zavodi, verske skupnosti in druge pravne osebe, ki so ustanovljene v skladu z veljavno zakonodajo in ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička;
29. »nerezident« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja devizno poslovanje;
30. »oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo:

1. ustanavlja pravne osebe,
2. opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice, poslovodje oziroma poslovodkinje ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik,
3. pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve,
4. opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer definicija ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb,
5. opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in za katero v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;

31. »organizirani trg in borza« imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
32. »osebno ime« je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;
33. »plačilna institucija« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
34. »plačilni račun« ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;

34.a) »plačilna transakcija na daljavo« iz 22. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;«

34.b) »ponudnik skrbniških denarnic« je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut;

35. »posameznik oziroma posameznica (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki samostojno opravlja dejavnost«, je fizična oseba, ki na prostem trgu samostojno in trajno opravlja pridobitno dejavnost;
36. »poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon določa drugače;
37. »poslovodstvo« iz 35. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
38. »premoženje« so katera koli sredstva – materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;
39. »skupina« pomeni skupino oseb, ki jo sestavljajo nadrejene in podrejene osebe, njene hčerinske družbe in osebe, v katerih ima nadrejena oseba ali njena hčerinska družba udeležbo, prav tako skupina pomeni tudi povezane družbe, ki izpolnjujejo pogoje za obvladujočo družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
40. »sredstva« po tem zakonu so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:

1. gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi,
2. vlogami pri organizacijah,
3. finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, med drugim vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,
4. obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,
5. terjatvami, krediti in akreditivi,
6. drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;

41. »sredstvo elektronske identifikacije« ima enak pomen, kot v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 73);
42. »stalno in začasno prebivališče« je podatek o ulici, hišni številki, kraju, pošti in državi stalnega in začasnega prebivališča, če slednje obstaja;
43. »transakcija« je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;
44. »tretja država« je država, ki ni država članica;
45. »upravljavec alternativnih investicijskih skladov«, »podružnica upravljavca države članice« in »podružnica upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
46. »urad« je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
47. »uraden osebni dokument« je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;
48. »virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;
49. »življenjsko zavarovanje« je zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.

(1) Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:

1. banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
2. hranilnice;
3. plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije in plačilne institucije z opustitvijo držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika oziroma neposredno;
4. pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;
5. borznoposredniške družbe;
6. investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;
7. družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
8. podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;
9. podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
10. podružnice upravljavca države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
11. upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;
12. upravljavci premostitvenega sklada iz zakona, ki ureja premostitveno zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov;
13. ustanovitelji in upravljavci pokojninskih družb;
14. zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
15. izdajatelji elektronskega denarja, izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice izdajateljev elektronskega denarja in izdajateljev elektronskega denarja z opustitvijo tretjih držav ter izdajatelji elektronskega denarja in izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščeni za neposredno opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;
16. menjalnice;
17. revizijske družbe in samostojni revizorji;
18. prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;
19. zastavljalnice;
20. pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
2. finančnega zakupa (lizinga),
3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
4. storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali druge posle, ki so vključeni v te storitve, ali ponujanja skrbniških denarnic;
5. izdajanja garancij in drugih jamstev,
6. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
7. oddajanja sefov,
8. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
9. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
10. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
11. računovodskih storitev,
12. storitev davčnega svetovanja, neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost;
13. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
14. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
15. trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja;
16. organiziranja ali izvajanja dražb ali

18. poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,
19. izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.

(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za zavezance oziroma zavezanke iz prvega in drugega odstavka tega člena.

4. Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 17., 18., 20.k), 20.l), 20.m) ali 20.r) točke prvega odstavka tega člena ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz 12. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično osebo.

(1) Register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic se vzpostavi z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev. Register vzdržuje in upravlja urad.

(2) Ponudniki iz prejšnjega odstavka, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, morajo pred začetkom izvajanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali ponujanja skrbniških denarnic biti vpisani v register iz prejšnjega odstavka.

(3) Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic so zahtevi za vpis v register iz prvega odstavka tega člena, ki se vloži pri uradu, dolžni priložiti naslednje podatke in dokazila:

• o pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka;
• o svojem zakonitem zastopniku ali nosilcu dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ali datum in kraj rojstva, davčna številka, državljanstvo;
• o svoji dejavnosti: standardna klasifikacija dejavnosti (SKD, NACE ali druga primerljiva koda dejavnosti) in opis načina opravljanja storitev menjave med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic;
• za zakonitega zastopnika, poslovodjo, nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanskega lastnika osebe, izpis iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje.

(4) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka so ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic dolžni sporočiti uradu v osmih dneh od nastanka spremembe.

(5) Urad zahtevo za vpis v register zavrne, če je bil zakoniti zastopnik, poslovodja, nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanski lastnik osebe iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja ali izdaje tajnih podatkov, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.

(6) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi urad od vložnika zahteve za vpis v register ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov vložnika zahteve za vpis v register, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.

(7) Podatki iz prve alineje tretjega odstavka tega člena so javni.

(8) Za odločanje urada o zahtevi za vpis v register se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(9) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom podrobneje določi pravila o vzpostavitvi in vodenju registra.

10. Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami v desetih dneh po vpisu v register iz prvega odstavka tega člena pisno obvestijo urad o ponudnikih, ki so vključeni v njihove storitve menjav med virtualnimi in fiat valutami. Če se sodelovanje začne po vpisu v register, morajo urad o tem obvestiti v desetih delovnih dneh po začetku sodelovanja.

(1) Urad izbriše ponudnika iz registra iz prejšnjega člena, če:

1. ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register iz prejšnjega člena;
2. ponudnik pisno obvesti urad o prenehanju opravljanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic ali
3. je ponudnik prenehal obstajati ali se je zoper njega začel stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(2) Ponudnik storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnik skrbniških denarnic ne sme več sklepati poslov v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti:

1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve odločbe o izbrisu iz registra;
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka od dne pošiljanja pisnega obvestila o prenehanju opravljanja teh storitev uradu;
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja obstoja ali od dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije.

(3) Za odločanje urada o izbrisu iz registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Zavezanci iz točke r) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino znaša najmanj 10.000 eurov.

Zavezanci iz točke o) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki trgujejo z umetninami, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša najmanj 10.000 eurov.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko z uredbo določi, da so prireditelji iger na srečo iz 18. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, v celoti ali delno izvzeti iz izvajanja ukrepov po tem zakonu.

(2) Odločitev Vlade iz prejšnjega odstavka temelji na poročilu o oceni tveganja, ki jo izvede Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z uradom. Pri oceni tveganja se upoštevajo naslednji dejavniki:

• obseg opravljanja storitve igre na srečo,
• stopnja ranljivosti igre na srečo in transakcije,
• uporabljene plačilne metode ter
• ugotovitve nacionalne in nadnacionalne ocene tveganja iz 8. člena tega zakona.

(3) Določbe iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za koncesionarje, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih.

(4) Vsako odločitev o izvzetju prirediteljev iger na srečo iz izvajanja določb tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije sporoči Evropski komisiji.

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki le občasno ali v omejenem obsegu izvajajo finančno dejavnost iz 16. in 20.a) do 20.h) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, so lahko izvzeti iz izvajanja določb tega zakona, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. finančna dejavnost je pomožna in je neposredno povezana z glavno dejavnostjo;
2. čisti letni prihodek pomožne finančne dejavnosti ne presega 100.000 eurov ali ne znaša več kot pet odstotkov skupnega čistega letnega prihodka zavezanca;
3. njihova glavna dejavnost ni:

• revizijske storitve,
• prirejanje iger na srečo,
• računovodske storitve,
• storitve davčnega svetovanja,
• poslovanje z nepremičninami,
• podjetniške ali fiduciarne storitve ter
• notarske in odvetniške storitve;

4. največja možna vrednost transakcije na stranko in posamezno transakcijo – ne glede na to, ali poteka v eni ali več transakcijah, ki se zdijo povezane – ne sme presegati 1.000 eurov in
5. finančna dejavnost se zagotavlja samo osebam, ki so stranke v zvezi z opravljanjem glavne dejavnosti, in ni splošno dostopna javnosti.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izvajajo denarna nakazila v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme.

(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena vložijo zahtevo za opustitev izvajanja določb tega zakona pri uradu. Zahtevi priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o izvedeni oceni tveganja finančne dejavnosti za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4) O zahtevi iz prejšnjega odstavka urad izda odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka velja dve leti od izdaje. Za ponovni izvzem iz izvajanja določb tega zakona je treba vložiti novo zahtevo v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Če se okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana odločba, pred potekom veljavnosti odločbe spremenijo, je oseba iz prvega odstavka tega člena dolžna urad o teh spremembah obvestiti v roku petnajstih dni od nastanka sprememb. Urad lahko na podlagi takega obvestila ali na podlagi drugih informacij po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero razveljavi prejšnjo odločbo ter na novo odloči o dovoljenju za opustitev izvajanja določb tega zakona glede na spremenjene okoliščine.

(7) Urad enkrat letno obvesti Evropsko komisijo o odločbah, izdanih na podlagi tega člena.

Urad, nadzorni organi iz 139. člena tega zakona in drugi organi, pristojni za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, med seboj sodelujejo in usklajujejo izvajanje politik in aktivnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za doseganje strateških in operativnih ciljev ti organi lahko sklepajo sporazume o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo medresorske delovne skupine.

(1) Za ugotovitev, oceno, razumevanje in ublažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma Republika Slovenija izvede nacionalno oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki se posodobi najmanj vsake štiri leta.

(2) Vlada za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji ustanovi stalno medresorsko delovno skupino. Naloge stalne medresorske delovne skupine so:

1. izvedba nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji;
2. priprava poročila o ugotovljenih nacionalnih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma;
3. priprava predlogov ukrepov in akcijskega načrta za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
4. izvedba drugih analiz s področja pranja denarja in financiranja terorizma, pri katerih je potrebno sodelovanje in usklajevanje med različnimi institucijami, in priprava poročil o izvedenih analizah.

(3) Delo in naloge stalne medresorske delovne skupine iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4) Pri izvajanju nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo ugotovitve iz poročila Evropske komisije o ocenjenih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma (nadnacionalna ocena tveganja).

(1) Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno objavi tako, da ta ne vsebuje zaupnih informacij.

(2) Ugotovitve iz poročila nacionalne ocene tveganja so namenjene:

1. izboljšanju nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zlasti z opredelitvijo sektorjev ali dejavnosti, pri katerih morajo zavezanci uporabljati strožje ukrepe v zvezi s pregledom stranke in drugimi obveznostmi iz tega zakona;
2. ugotavljanju sektorjev ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
3. opredeljevanju prednostne razporeditve vseh virov in sredstev, namenjenih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
4. pripravljanju ustreznih predpisov za posamezne sektorje ali dejavnosti v skladu z ugotovljenimi tveganji pranja denarja in financiranje terorizma;
5. zavezancem kot pomoč pri izvedbi njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
6. denarja in financiranja terorizma, vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o dodeljenih človeških in finančnih virih in
7. poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih, namenjenih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(3) Aktivnosti iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4) Vlada z uredbo določi sektorje ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma iz drugega odstavka tega člena.

Urad seznani Evropsko komisijo, evropske nadzorne organe in druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega odstavka 8. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega člena ter z njegovimi posodobitvami.

(1) V okviru ureditve preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji se lahko upoštevajo priporočila Evropske komisije o ukrepih, primernih za ublažitev tveganj, ki so ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja.

(2) Če se Republika Slovenija odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za takšno odločitev.

(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, določene v tem zakonu in predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1. izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
2. vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
3. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
4. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;
5. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
6. skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;
7. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
8. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
9. izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;
10. izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in po predpisih, ki so sprejeti na njegovi podlagi.

(1) Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma da bo stranka poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Zavezanec izdela oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Ocena tveganja in postopek določanja ocene tveganja iz prejšnjega odstavka odražata specifičnost zavezanca in njegovega poslovanja.

(4) Oceno tveganja iz drugega odstavka tega člena zavezanec pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz 139. člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili, ter ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja.

(5) Ugotovitve ocene tveganja iz drugega odstavka tega člena zavezanec dokumentira in posodablja najmanj vsaki dve leti. Dokumentirane ugotovitve so na voljo pristojnim nadzornim organom iz 139. člena tega zakona na njihovo zahtevo.

(6) Zavezanec ob vseh pomembnih spremembah svojih poslovnih procesov – kot so na primer uvedba novega produkta, nove poslovne prakse, vključno z novimi distribucijskimi potmi, uvedba nove tehnologije za nove in obstoječe produkte ali organizacijske spremembe – opravi ustrezno oceno, kako te spremembe vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma.

(7) Zavezanec oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izvede pred uvedbo spremembe in v skladu z ugotovitvami sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko izvaja ukrepe poenostavljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poenostavljenem pregledu stranke.

(2) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, mora izvajati ukrepe poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poglobljenem pregledu stranke.

(1) Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na podlagi 14. člena tega zakona, vzpostavi učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost (kot npr. velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec).

(2) Politike, kontrole in postopki iz prejšnjega odstavka vključujejo:

1. razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov, ki se nanašajo na:

• modele upravljanja s tveganji,
• skrbni pregled stranke,
• sporočanje podatkov uradu,
• varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc,
• notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
• zagotavljanje skladnosti s predpisi in
• varno zaposlovanje in po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, ter

2. vzpostavitev samostojne službe notranje revizije za preverjanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz prejšnje točke, če je zavezanec srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(3) Zavezanec, ki je srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, imenuje enega od članov upravnega ali poslovodnega organa, ki je odgovoren za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka in za zagotavljanje skladnosti izvajanja zakonov in drugih predpisov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(4) Pred uvedbo politik, kontrol in postopkov zavezanci pridobijo odobritev vodstva ter v skladu s smernicami nadzornih organov iz 139. člena tega zakona spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.

(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:

1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
4. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

(2) Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka preveri, da ima vsaka oseba, ki nastopa v imenu stranke, pravico zastopanja ali pooblastilo te stranke, ter v skladu z določbami tega zakona ugotovi in preveri istovetnost vsake osebe, ki nastopa v imenu stranke.

(3) Zavezanec izvaja vse ukrepe pregleda stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer lahko obseg izvajanja ukrepov določi z upoštevanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(4) Pri določanju obsega izvajanja ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec upošteva vsaj:

• namen sklenitve in naravo poslovnega razmerja,
• višino sredstev, vrednost premoženja ali obseg transakcij,
• čas trajanja poslovnega razmerja in
• skladnost poslovanja z namenom sklenitve poslovnega razmerja.

(5) Zavezanec postopke izvajanja ukrepov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opredeli v svojih notranjih aktih.

(6) Zavezanec nadzornim organom iz 139. člena tega zakona na njihovo zahtevo predloži ustrezne analize, listine in druge podatke, s katerimi izkazuje, da so izvedeni ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(1) Zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3. pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
4. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
5. vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

(2) Če zavezanec s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, zavezanec pridobi le manjkajoče podatke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, in sicer ob pogoju, da je predhodno opravil pregled stranke na način, kot to določa 16. člen tega zakona, in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, zagotovil ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(3) Pri transakcijah iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prireditelj in koncesionar, ki prirejata igre na srečo, preverita istovetnost stranke, ki opravlja transakcijo, in pridobita predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni ali na drugih vplačilnih ali izplačilnih mestih glede na vrsto igre na srečo ali načina igranja.

(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se po tem zakonu šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih.

(5) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.

(6) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in zavezancem iz 6. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja investicijskega sklada oziroma drugi listini, na podlagi katere vlagatelj pristopi k investicijskemu skladu. Pristop k pravilom upravljanja drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja ista družba za upravljanje oziroma upravljavec alternativnega investicijskega sklada, se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke tudi pri vsaki občasni transakciji, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov.

(2) Občasna transakcija iz prejšnjega odstavka je transakcija, ki jo izvaja stranka, ki z zavezancem nima sklenjenega poslovnega razmerja.

(3) Prenos sredstev iz prvega odstavka tega člena pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev – ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti, vključno z naslednjimi plačilnimi storitvami:

1. kreditnim plačilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
2. direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
3. denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ne glede na to, ali gre za domače ali čezmejne plačilne transakcije, in
4. prenosom, izvedenim z uporabo plačilnih kartic, elektronskim denarjem, mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali predplačniškimi ali naročniškimi informacijsko-tehnološkimi napravami s podobnimi značilnostmi.

(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona zavezanec izvede predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona pred sklenitvijo poslovnega razmerja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona te ukrepe izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v skladu s 13. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar najhitreje po prvem stiku.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec iz 1., 14., 20.i) in 20.j) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, poleg ukrepov pregleda stranke izvede še naslednje ukrepe pregleda upravičencev izplačil po polici, takoj ko so upravičenci opredeljeni ali določeni:

1. za upravičence, ki so ob sklepanju posla opredeljeni kot točno določene fizične ali pravne osebe ali podobni pravni subjekti tujega prava, zavezanec pridobi podatke o njihovem osebnem imenu in datumu rojstva;
2. za upravičence, ki so opredeljeni po značilnostih, kategorijah ali na druge načine, zavezanec pridobi dovolj podatkov in informacij, tako da bo lahko v času izplačila zagotovo ugotovil in preveril njihovo istovetnost.

(4) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi in preveri istovetnost upravičenca v času izplačila. V primeru popolnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, na tretjo osebo, zavezanec, ki je seznanjen s prenosom, opredeli novega upravičenca v času prenosa zavarovanja na tretjo osebo.

Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 17. člena in 18. člena tega zakona mora zavezanec predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 17. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije.

Zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu z 69. členom tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji.

(1) Zavezanci iz 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona, če na podlagi izvedene ocene tveganja ugotovijo, da obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, in če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. na plačilni instrument:

− ni mogoče znova naložiti podatkov ali

− najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v Republiki Sloveniji;

2. najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu ne presega 150 eurov;
3. plačilni instrument se lahko uporablja le za nakup blaga ali storitev;
4. plačilnega instrumenta ni mogoče naložiti z anonimnim elektronskim denarjem;
5. izdajatelji elektronskega denarja v zadostni meri spremljajo transakcije ali poslovno razmerje, kot to določa 4. točka prvega odstavka 16. člena tega zakona, da lahko odkrijejo neobičajne ali sumljive transakcije.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti pregled stranke iz 16. člena tega zakona opravljen pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani znesek presega 50 eurov na transakcijo.

(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena o opustitvi določenih ukrepov pregleda stranke obvestijo urad, in sicer še pred trženjem produkta. Obvestilu priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena opustitev določenih ukrepov pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom, sredstvi ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.

(1) Zavezanec za:

• stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• zakonitega zastopnika pravne osebe,

ugotovi in preveri njegovo istovetnost ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke ob njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.

(2) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona ob smiselni uporabi 28. člena tega zakona.

(3) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke po tem členu podvomi v resničnost pridobljenih podatkov ali verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora zahtevati tudi pisno izjavo stranke.

(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona o fizični osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, ki ne sme biti starejše od treh mesecev.

(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 17. člena in 18. člena tega zakona, zavezanec od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če stranka posluje v imenu nekoga tretjega, zavezanec postopa po tretjem odstavku tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 17. člena in 18. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o stranki in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo.

(1) Če poslovno razmerje v imenu stranke, ki je pravna oseba, namesto njenega zakonitega zastopnika sklepa njegov pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik.

(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 17. člena in 18. člena tega zakona, zavezanec od zakonitega zastopnika pridobi izjavo, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če stranka posluje v imenu nekoga tretjega, zavezanec postopa po tretjem odstavku tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 17. člena in 18. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o zakonitem zastopniku in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo.

(1) Ne glede na določbe 23., 24. in 25. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(2) Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi sredstva elektronske identifikacije iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja za:

• stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• pooblaščenca stranke iz prejšnje alinee,
• zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.

(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona iz sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih iz tega sredstva elektronske identifikacije ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(4) Izdajatelj sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena, mora zavezancu na njegovo zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Pridobljene podatke zavezanec hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije ni dovoljena, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni preklical.

(6) Če zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi in preveri istovetnost stranke na podlagi prvega odstavka tega člena, mora sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri zavezancu prvo plačilo stranke opravi v breme plačilnega računa, ki ga stranka v svojem imenu ali strankin zakoniti zastopnik ali pooblaščenec v svojem imenu ali v imenu stranke odpre ali ima odprtega pri kreditni instituciji.

(1) Ne glede na določbe 23. in 24. člena tega zakona lahko zavezanec izključno za stranko, ki je fizična oseba, ugotovi in preveri njeno istovetnost tudi brez njene osebne navzočnosti z uporabo videoelektronske identifikacije, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. v zvezi s produkti ali storitvami, za katere se bo izvedla elektronska videoidentifikacija stranke, ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu s 13. členom in prvim odstavkom 14. člena tega zakona,
2. istovetnost stranke se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega z biometrično fotografijo,
3. stranka je starejša od 18 let,
4. stranka ima stalno prebivališče v državah članicah ali tretjih državah, ki imajo vzpostavljene učinkovite sisteme preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma,
5. stranka nima stalnega prebivališča v državah, ki so uvrščene na sezname iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona,
6. zavezanec večje tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, ki nastane zaradi nenavzočnosti stranke, nadomesti z uporabo enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke po določbah tega zakona, pri čemer morajo ti ukrepi trajati najmanj eno leto, in
7. zavezanec sprejme ukrep, s katerim zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri zavezancu prvo plačilo stranke opravi v breme računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji.

(2) Kadar posamezna transakcija, vezana na produkt ali storitev, preseže 15.000 eurov, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke ob njeni osebni navzočnosti v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju in preverjanju istovetnosti.

(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(4) Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(5) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva.

(1) Zavezanec za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki jo zavezancu v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.

(3) Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register. Na izpisu iz registra, v katerega je bil opravljen vpogled, zavezanec z zaznamkom navede datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je opravil vpogled. Izpis iz registra zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(4) Druge podatke iz prvega odstavka 137. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, zavezanec pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče dobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 137. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatki o dejanskem lastniku, ki se pridobivajo v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju dejanskega lastnika, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

(6) Zavezanec mora pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveriti naravo registra, iz katerega bo pridobil podatke za preverjanje istovetnosti.

(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

(1) Če je stranka oseba civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, zavezanec:

1. ugotovi in preveri istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2. pridobi overjeno pisno pooblastilo za zastopanje;
3. pridobi podatke iz 2. in 15. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(2) Zavezanec ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prejšnjega odstavka in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zastopnika ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.

(3) Zavezanec podatke iz 15. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga zavezancu predloži zastopnik. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 15. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.

(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko zavezanec v primeru, da je njegova stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.

(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

(1) Ob upoštevanju 17. člena tega zakona mora biti istovetnost stranke ugotovljena oziroma preverjena tudi v naslednjih primerih:

1. ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo;
2. ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.

(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali zavezanec, ki opravlja dejavnost oddajanja sefov, pridobi podatke iz 3. in 5. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbe 23., 24. in 25. člena tega zakona se lahko istovetnost stranke ob vsakokratnem pristopu k sefu ugotovi in preveri na podlagi elektronske identifikacijske kartice, osebnega gesla za dostop in video elektronskega identifikacijskega sredstva oziroma sredstva, ki omogoča identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(4) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu ali zgolj zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe, in veljajo le, če je bila ob sklenitvi poslovnega razmerja istovetnost vseh oseb ugotovljena in preverjena v njihovi osebni navzočnosti.

(5) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati sefi in video elektronska identifikacijska sredstva oziroma sredstva, ki omogočajo identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(1) Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko ugotovijo in preverijo istovetnost banke in druge podobne kreditne institucije ter njihovih zakonitih zastopnikov s skrbnim zbiranjem in presojo razpoložljivih javno dostopnih informacij o banki ali drugi podobni kreditni instituciji, pri čemer se:

1. ne glede na 28. člen tega zakona istovetnost pravne osebe ugotovi z uporabo virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih,
2. ne glede na 23. in 25. člen tega zakona istovetnost njenih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ugotovi na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka pridobi podatke v obsegu, kot je določeno v petem odstavku 60. člena tega zakona.

(3) Ta člen se ne uporablja za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kadar ima banka oziroma druga podobna kreditna institucija sedež v visoko tvegani tretji državi iz petega odstavka 50. člena tega zakona.

Ne glede na določbe drugih zakonov lahko zavezanci, ki so kreditne in finančne institucije, kopije uradnih osebnih dokumentov, ki so jih pridobili v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke po določbah tega zakona, hranijo v elektronski obliki, če je zagotovljeno njihovo varovanje z organizacijskimi, tehničnimi in logično-tehničnimi postopki in ukrepi skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

(1) Zavezanci iz 4. člena tega zakona izvedejo ukrep ugotavljanja dejanskega lastnika stranke kot sestavni del pregleda stranke iz 16. člena tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.

(2) Poslovni subjekti ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, razen če ta zakon določa drugače.

(3) Podatke in dokumentacijo, pridobljeno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, zavezanci iz 4. člena tega zakona in poslovni subjekt hranijo v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki:

• je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali
• je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem ali
• ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;

2. vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

(2) Pokazatelj neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali fizične osebe iz prve in druge alinee 1. točke prejšnjega odstavka, je lastništvo več kot 25 odstotkov poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja pri ugotavljanju posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:

• ene ali več fizičnih oseb ali
• ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

(4) Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(5) Če po določbah tega člena ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik – ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi – se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.

(6) Če obstaja dvom, da je po določbah tega člena ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.

(1) Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki je:

1. ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,
2. skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,
3. zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.

(1) Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki je:

• ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
• skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
• prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,
• morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov prejemnikov koristi premoženja;

b) kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;

3. vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega lastništva ali prek drugačnega nadzora izvršuje končni nadzor nad tujim skladom, tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.

(2) Podatke in dokumentacijo o ukrepih, izvedenih za ugotovitev dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava na podlagi prejšnjega odstavka, zavezanec hrani v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1) Poslovni subjekti iz 35. in 36. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 35. in 36. členu tega zakona.

(2) Poslovni subjekti iz 37. člena tega zakona morajo v skladu s 37. členom tega zakona ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku, če:

• ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje prebivališče v Republiki Sloveniji;
• ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;
• ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.

(3) Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah, ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov.

(4) Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih v skladu s šestnajstim odstavkom 137. člena tega zakona in jo posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.

(5) Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena.

(6) Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom.

(7) V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena mora sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odrediti, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih v roku iz prejšnjega odstavka.

(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(1) Poslovni subjekti iz prejšnjega člena brez odlašanja posredujejo podatke o svojih dejanskih lastnikih na zahtevo:

• zavezancev iz 4. člena tega zakona, kadar jih zahtevajo v zvezi z izvajanjem ukrepov pregleda stranke v skladu s tem zakonom, ali
• organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzornih organov iz 139. člena tega zakona.

(2) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 37. člena tega zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse podatke o svojih dejanskih lastnikih.

(1) Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona in dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

(2) Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi petega odstavka 35. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so se pojavile med postopkom preverjanja, dokumentira.

(3) V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.

(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(6) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme izključno zanašati na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.

(7) Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke.

(8) Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti tako, kot je opisano v tem členu, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke. Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le v registru dejanskih lastnikov.

(9) Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke.

10. Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem lastniku, ki so vpisani v register, v neskladju s podatki, ki jih je pridobil sam, mora o tem pisno obvestiti urad v 30 dneh od ugotovitve neskladja.
11. Podatke o dejanskem lastniku zavezanec posodablja v skladu z 49. členom tega zakona in kadar pride do sprememb pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika ali če ima zavezanec to dolžnost v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1) Register dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: register), v katerem se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, se vzpostavi z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z vzpostavitvijo registra se zavezancem omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom iz 139. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: upravljavec registra).

(3) Poslovni subjekti iz 35., 36. in 37. člena tega zakona so dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(4) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

(6) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.

(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih, na način, da v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:

• subjekti, ki nimajo poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 45. člena tega zakona,
• samostojni podjetniki posamezniki,
• posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
• enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba, ter
• neposredni in posredni proračunski uporabniki.

(8) Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi na način iz šestega in sedmega odstavka 45. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri subjektih iz prve in pete alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.

(9) Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.

10. Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena je v primeru, da njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, dolžan v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka. Poslovni subjekt lahko upravljavcu registra posreduje zahtevo za ponovni samodejni prenos podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena.
11. Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega organa s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila nadzornega organa, da je bila neskladnost podatkov o dejanskem registru odpravljena.
12. Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
13. Za pravilnost vpisanih podatkov so odgovorni poslovni subjekti.

(1) Register se poveže prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s prvim odstavkom 22. člena Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (UL L št. 321 z dne 12. 12. 2019, str. 1), v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, določenimi z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Evropska komisija.

(2) Prek sistema povezovanja registrov upravljavec registra zagotovi, da so na voljo podatki o dejanskih lastnikih iz 45. člena tega zakona še pet let po tem, ko se poslovni ali drugi pravni subjekt izbriše iz registra.

(1) V register se vpišejo naslednji podatki:

1. podatki o poslovnem subjektu:

− za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta,

− za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra;

2. podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra;
3. v primeru iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;

č) oznaka o samodejnem vpisu dejanskega lastnika poslovnega subjekta;

4. oznaka o ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku poslovnega subjekta.

(2) Kadar gre za nerezidenta, ki mu nista dodeljeni ne matična številka ne davčna številka, se v register namesto matične in davčne številke vpiše podatek o tujem identifikatorju subjekta, o državi, ki je ta identifikator dodelila, in o registru, v katerega je subjekt v tuji državi vpisan.

(3) Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:

• se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov,
• so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in
• so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz 139. člena tega zakona trajno dostopni.

(4) Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca registra.

(5) Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije, podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega registra Slovenije oziroma davčnega registra. Kadar gre za nerezidenta iz drugega odstavka tega člena, se tako prvi vpis v register kot tudi vse spremembe podatkov v register vpišejo ročno.

(6) Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne številke.

(7) Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.

(8) Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana niti v Centralni register prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.

(9) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom podrobneje določi:

• način vpisa podatkov, ki se vpišejo v register,
• šifrant o načinu nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom,
• šifrant poslovnih subjektov, ki nimajo poslovnih deležev,
• način posredovanja javnih podatkov v svetovni splet,
• način vzdrževanja in upravljanja ter tehnične zahteve za vzpostavitev registra,
• način izmenjave podatkov registra med državami članicami prek evropske platforme.

(1) Podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku so javni in brezplačno dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

(2) Nihče, razen zavezanci iz 4. člena tega zakona in organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi iz 139. člena tega zakona, nima pravice dostopa do podatkov iz registra na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba dejanski lastnik poslovnega subjekta in dejanski lastnik katerega subjekta je.

(3) Zavezanci iz 4. člena tega zakona imajo neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, ko izvajajo pregled stranke po določbah tega zakona. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se zavezancem iz 4. člena tega zakona omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(4) Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorni organi iz 139. člena tega zakona imajo brezplačen neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se navedenim subjektom iz tega odstavka omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena in datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena ter naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(5) Zavezancu iz 4. člena tega zakona za dostop do podatkov iz registra upravljavec registra lahko zaračuna stroške v skladu s tarifo. Tarifo določi upravljavec registra v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(6) Ne glede na prejšnje odstavke imajo državni organi neposreden brezplačen elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, kadar odločajo o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se državnim organom omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(1) Osebe ali organizacije, ki izkažejo upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, imajo poleg pravice dostopa do podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi pravico dostopa do podatkov o datumu rojstva in državljanstvu dejanskih lastnikov.

(2) Osebe ali organizacije iz prejšnjega odstavka zahtevo za dostop do podatkov o datumu rojstva in državljanstvu dejanskih lastnikov vložijo pri uradu. V zahtevi mora biti določno navedeno, v zvezi s katerim dejanskim lastnikom zahtevajo dostop do podatkov o datumu rojstva in državljanstvu. Podana mora biti tudi utemeljitev, iz katere izhaja upravičenost njihovega interesa v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, ki mora biti v skladu z javnim interesom.

(3) Upravičen interes iz prejšnjega odstavka je podan, kadar seznanitev z zahtevanimi podatki vpliva na varovanje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte koristi ali pravice te osebe ali organizacije, ali na njen pravni položaj.

(4) Postopek na podlagi zahteve iz drugega odstavka tega člena vodi in v njem odloča urad po prostem preudarku z namenom zagotavljanja podatkov o dejanskih lastnikih, ki bi sicer ostali skriti, osebam in organizacijam v primeru njihovega izkazanega upravičenega interesa, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) Zoper odločbo urada iz prejšnjega odstavka pritožba ni dovoljena, temveč je dovoljen upravni spor.

Nadzorni organi iz 139. člena tega zakona podatke, informacije in dokumentacijo o dejanskih lastnikih brezplačno in v primernem času predložijo tuji finančni obveščevalni enoti države članice in nadzornim organom države članice za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma na njihovo pisno zaprosilo.

(1) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5. in 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(2) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(3) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 3. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona pridobi podatke iz 3., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(4) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(5) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 18. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.

(1) Zavezanec skrbno spremlja poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njem, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, vključuje:

• preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri zavezancu;
• spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
• preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:

1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ali dejanski lastnik pravne osebe postala politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 17. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, zavezanec v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:

1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.

(4) Zavezanec zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje zavezanec določi na podlagi 13. člena tega zakona ob upoštevanju 9. člena tega zakona. Ne glede na navedeno mora zavezanec zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo.

(1) V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem stranke v nesorazmerju, zavezanec:

• preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče,
• zabeleži in hrani svoje ugotovitve in
• okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive.

(2) Če zavezanec oceni, da neobičajna transakcija predstavlja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, uporabi enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke.

(3) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij mora zavezanec posebno skrbnost nameniti strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami:

1. ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali
2. pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4) Zavezanec v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka obvezno uporabi ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 59. člena tega zakona.

(5) Za namene 1. točke tretjega odstavka tega člena zavezanec upošteva delegiran akt, ki ga v skladu z 10. členom Direktive 2015/849/EU sprejme Evropska komisija in v katerem so opredeljene visoko tvegane tretje države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma. Informacijo o teh državah urad objavi tudi na svojih spletnih straneh.

(6) Seznam držav iz 2. točke tretjega odstavka tega člena izdela urad, pri čemer upošteva tudi podatke pristojnih mednarodnih organizacij. Informacijo o teh državah urad objavi na svojih spletnih straneh.

(1) Zavezanec lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona pri sklepanju poslovnega razmerja zaupa tretji osebi.

(2) Zavezanec predhodno preveri, ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu.

(3) Pregleda stranke, ki ga je za zavezanca opravila tretja oseba, zavezanec ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti, razen, če je pregled opravila s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(4) Zavezanec, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem zakonu.