V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) se v 1. členu v drugem odstavku za 15. točko doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L št. 76 z dne 19. 3. 2018, str. 3).«.

V 3. členu se besedilo točke 5.3. spremeni tako, da se glasi:
»5.3. Komunalni odpadki so mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz gospodinjstev, ki vključujejo papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije ter akumulatorje in kosovne odpadke, vključno z vzmetnicami in pohištvom, ter mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz drugih virov, kadar so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev. Komunalni odpadki niso odpadki iz proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, greznic, kanalizacije in čiščenja odplak, vključno z blatom iz čistilnih naprav, izrabljena vozila ter gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov. Ta opredelitev ne posega v razdelitev pristojnosti za ravnanje z odpadki med izvajalci javnih služb in drugimi osebami, ki ravnajo z odpadki.«.
Za točko 5.5. se doda nova točka 5.6., ki se glasi:
»5.6. Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: sistem PRO) je sklop predpisanih ukrepov, ki zagotavljajo, da proizvajalci določenih izdelkov nosijo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje v fazi odpadkov, ki nastanejo iz izdelkov.«.
V točki 8.5. se besedilo »Sklepom Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2011, stran 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije z dne 17. avgusta 2012 o spremembi sklepov 2010/2/EU in 2011/278/EU v zvezi s sektorji in deli sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (UL L št. 241 z dne 7. 9. 2012, stran 52), (v nadaljnjem besedilu: Sklep 278/2011/EU)« nadomesti z besedilom »predpisom EU, ki ureja brezplačno dodelitev pravic do emisije«.

V 20. členu se črta sedmi odstavek.
Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti do petnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Za izdelke, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (v nadaljnjem besedilu: izdelki PRO), morajo pravne ali fizične osebe, ki v okviru dejavnosti razvijajo, izdelujejo, predelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo izdelke PRO (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci izdelkov) v skladu s tem zakonom zagotavljati obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti PRO):
1. takšno ravnanje z izdelki PRO, da se spodbujata njihova ponovna uporaba in preprečevanje odpadkov,
2. takšno ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, da se spodbujajo recikliranje in drugi postopki predelave odpadkov,
3. delno ali celotno financiranje ravnanja z odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO.
(10) Proizvajalec izdelkov lahko svoje obveznosti glede ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO, in glede financiranja tega ravnanja izpolnjuje:
1. sam (v nadaljnjem besedilu: samostojno izpolnjevanje obveznosti PRO) ali
2. skupaj z drugimi proizvajalci izdelkov (v nadaljnjem besedilu: skupno izpolnjevanje obveznosti PRO), tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo.
(11) Vlada ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske upravičenosti sistema PRO, vplivov na okolje, družbo in na zdravje ljudi ter delovanja notranjega trga EU, predpiše izdelke PRO in proizvajalce takšnih izdelkov. Vlada predpiše tudi obveznosti proizvajalca izdelkov in združenja proizvajalcev izdelkov ali druge gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka za izpolnitev obveznosti PRO, ki se nanašajo na:
1. prevzem rabljenih izdelkov PRO in zagotavljanje predpisanega ravnanja z njimi,
2. cilje, ki jih morajo dosegati pri izpolnjevanju obveznosti ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
3. način in pogoje za samostojno ali skupno izpolnjevanje obveznosti PRO ter obseg obveznosti posameznega proizvajalca, ki samostojno ali skupno izpolnjuje obveznosti PRO,
4. načine, zahteve ter tehnične in organizacijske ukrepe za ravnanje z odpadki, ki nastanejo po uporabi izdelkov PRO,
5. obseg in vrste stroškov, povezanih z obveznostmi ravnanja z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
6. vzpostavitev in zagotavljanje informacijskega sistema za spremljanje izvajanja obveznosti PRO,
7. obveščanje in seznanjanje javnosti z možnostmi ponovne uporabe izdelkov PRO in možnostmi recikliranja ter drugih načinov postopkov predelave odpadkov, ki nastanejo iz izdelkov PRO,
8. vodenje evidenc in poročanje ministrstvu o izdelkih PRO,
9. poročanje ministrstvu o samostojnem ali skupnem izpolnjevanju obveznosti PRO.
(12) Združenje proizvajalcev izdelkov ali druga gospodarska družba iz desetega odstavka tega člena zagotavlja v svojem imenu in za račun teh proizvajalcev prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO.
(13) Če proizvajalci izdelkov za izpolnjevanje svojih obveznosti PRO pooblastijo več združenj proizvajalcev ali drugih gospodarskih družb, posamezno združenje proizvajalcev ali gospodarska družba zagotavlja ravnanje z odpadki za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov PRO, ki so jih dali na trg v Republiki Sloveniji proizvajalci izdelkov, ki so za izpolnjevanje svojih obveznosti glede ravnanja z odpadki, nastalimi iz izdelkov PRO, pooblastili to združenje proizvajalcev ali gospodarsko družbo, in maso izdelkov PRO, ki so jih dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, ki skupno izpolnjujejo obveznosti PRO.
(14) Za določitev deležev odpadkov iz prejšnjega odstavka vlada predpiše podatke, njihov vir in metodologijo za izračun deležev, pristojni organ za določitev deležev, način in pogostost objave deležev ter obdobje, za katero se deleži določijo. Za pravilnost in točnost podatkov, posredovanih ministrstvu ali drugemu organu, pristojnemu za evidenco, ki je vir podatkov iz prejšnjega stavka, odgovarja oseba, ki je te podatke dolžna posredovati.
(15) Če združenje proizvajalcev ali druga gospodarska družba v določenem obdobju ne izpolni obveznosti iz dvanajstega odstavka tega člena, so za izpolnitev teh obveznosti subsidiarno finančno odgovorni proizvajalci, ki so za skupno izpolnjevanje obveznosti pooblastili to združenje ali družbo, pri čemer posamezni proizvajalec krije stroške ravnanja za delež odpadkov, ki je enak količniku med maso izdelkov PRO, ki jih je ta v določenem obdobju dal na trg v Republiki Sloveniji, in maso takšnih proizvodov, ki so jih v istem obdobju dali na trg v Republiki Sloveniji vsi proizvajalci, s katerimi skupno izpolnjuje obveznosti PRO.«.
Dosedanji deseti odstavek se črta.

V 101.a členu se za osmim odstavkom dodajo novi deveti do enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko vlada v predpisu iz 17. člena tega zakona določi, da obratovalni monitoring izvaja oseba, ki ni vpisana v evidenco iz prvega odstavka tega člena, če gre za:
1. trajne ali dnevne meritve emisije snovi in toplote v vode iz zaključkov v BAT,
2. trajne meritve pretoka, meritve pH vrednosti ali temperature,
3. meritve hrupa zaradi uporabe zvočnih naprav,
4. trajne meritve stanja okolja ali
5. meritve komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav manjše zmogljivosti.
(10) Če predpis iz 17. člena tega zakona temelji tudi na 4. ali 5. točki prejšnjega odstavka, vlada v njem določi tudi vrste trajnih meritev iz 4. točke oziroma zmogljivost naprave iz 5. točke prejšnjega odstavka.
(11) Če vlada v skladu z devetim odstavkom tega člena določi, da obratovalni monitoring izvaja oseba, ki ni vpisana v evidenco iz prvega odstavka tega člena, minister v predpisu iz osmega odstavka tega člena določi tudi zahteve v zvezi z merilno opremo in preverjanjem skladnosti tako opravljenih meritev.

V VI. poglavju se v naslovu 4. oddelka, v naslovu in prvem odstavku 117. člena beseda »Skupnosti« nadomesti z besedo »EU«.

V 118. členu se v drugem odstavku 2. točka črta, dosedanje 3. do 6. točka pa postanejo 2. do 5. točka.

V 119. členu se v tretjem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. nazivno vhodno toplotno moč oziroma zmogljivost naprave,«.
V tretjem odstavku se v 6. točki besedilo »nacionalnemu administratorju« nadomesti z besedilom »v register Unije«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ministrstvo pošlje dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.

V 120. členu se v prvem odstavku besedilo »v skladu s Sklepom 278/2011/EU« črta.
V četrtem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.
V petem odstavku se besedilo »firme ali sedeža« črta.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ministrstvo pošlje odločbo iz tretjega in petega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.

Naslov 121. člena se spremeni tako, da se glasi: »(prenehanje delovanja naprave)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravljavec mora ministrstvo pisno obvestiti o prenehanju delovanja naprave v skladu s predpisom EU iz 8.5. točke 3. člena tega zakona, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.«.
V drugem odstavku se beseda »primerih« nadomesti z besedo »primeru«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.

122. člen se spremeni tako, da se glasi:
»122. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Ministrstvo dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov odvzame, če upravljavec ne izpolnjuje zahtev iz 4. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona, če ne plača penalov v skladu s 136. členom tega zakona ali če je upravljavec izvedel spremembo naprave, ki v skladu s 120. členom tega zakona vpliva na vsebino dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, vendar o tem ni obvestil ministrstva na način iz prvega odstavka 120. člena tega zakona.
(2) Upravljavcu naprave, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja iz 118. člena tega zakona v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za napravo, za katero je bilo upravljavcu naprave odvzeto dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ministrstvo ne izda dovoljenja iz 118. člena tega zakona v petih letih od pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo pošlje odločbo iz prvega odstavka tega člena tudi pristojni inšpekciji in nacionalnemu administratorju iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.«.

V 122.a členu se v prvem odstavku besedilo »skladno z določbo petega« nadomesti z besedilom »v skladu z določbo prvega«.
V drugem odstavku se beseda »pripravil« nadomesti z besedilom »poslal ministrstvu«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora poslati poročilo iz prvega odstavka tega člena skupaj s poročilom o preverjanju iz drugega odstavka 134. člena tega zakona ministrstvu najpozneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ali prvega odstavka 122. člena tega zakona.«.

V 125. členu se v prvem odstavku besedilo »enakim potencialom globalnega ogrevanja ozračja« nadomesti z besedilom »ekvivalentnim potencialom globalnega segrevanja ozračja«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vsakdo je lahko imetnik emisijskega kupona v skladu s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo sistem trgovanja.«.