V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B) se v 10. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.«.

V 11. členu se v tretjem odstavku besedilo »poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo« nadomesti z besedilom »pripravljalni narok«.

V 48. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Dokler trajajo ukrepi, določeni z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, uvedeni ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, opravljajo izvršitelji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja samo v nujnih zadevah, v drugih zadevah pa samo, kadar je treba odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti, razen če je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v odredbi glede na okoliščine izrednega dogodka določil, da se v zadevah izvršbe in zavarovanja posluje v neomejenem obsegu.«.

V 71. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(Na predlog dolžnika in po uradni dolžnosti)«.
V prvem odstavku se v 11. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 12. točka, ki se glasi:
»12. če je dolžnik zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlogu za izvršbo ugodi, vložil revizijo, ki jo je sodišče na njegov predlog dopustilo.«.
Drugi, tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:
1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali
2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali
3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali
4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.
Sodišče dolžnika v sklepu o izvršbi opozori na možnost odloga po prejšnjem odstavku.
V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi.
Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.«.
Šesti odstavek se črta.

V 74. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov.«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona za najdlje tri mesece in le enkrat.
Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev.
Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 3. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča, če je dolžnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Če tožba še ni vložena, sodišče napoti dolžnika, da v 30 dneh vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in za ta čas odloži izvršbo, razen če iz trditev dolžnika in izvršilnega naslova očitno izhaja, da dolžnik nima izgledov za uspeh.
Sodišče lahko odloži izvršbo iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za tri mesece.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V 79. členu se v prvem odstavku v 7. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. hišne živali v smislu zakona, ki ureja zaščito živali, kadar se ne gojijo za pridobitni namen.«.
V tretjem odstavku se za besedo »točke« doda besedilo »in 8. točke«.

V 89. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova cenitev, razen če te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem ali gre za rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.«.