Ta zakon ureja načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, pravice ter posebnosti delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev in javnih uslužbenk finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci finančne uprave) in druga vprašanja, povezana z delovanjem finančne uprave.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. obvezna dajatev vključuje pojem davka, kot je opredeljen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), prispevke za socialno varnost in druge dajatve, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna EU in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obvezne ter za pobiranje katerih je pristojna finančna uprava. Obvezna dajatev vključuje tudi koncesijsko dajatev, če je za finančni nadzor v zvezi z njo v skladu s posebnim predpisom pristojna finančna uprava,
2. druge denarne nedavčne obveznosti so obveznosti, ki niso obvezne dajatve iz 1. točke tega člena, za izterjavo katerih je v skladu z zakonom pristojna finančna uprava,
3. finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava,
4. finančna preiskava je izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni ti predpisi, ali zaradi zagotovitve medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav,
5. nadzor nad sistemom prirejanja iger na srečo je izvajanje splošnih in posebnih ukrepov finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo po tem zakonu in zakonu, ki ureja igre na srečo,
6. izvršba je izvajanje dejanj in ukrepov za izterjavo neplačanih obveznih dajatev in za izterjavo neplačanih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
7. zavezanec ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je stranka v postopku, ki ga vodi finančna uprava,
8. pooblaščene uradne osebe so uradne osebe, ki imajo za opravljanje nalog finančne uprave poleg pooblastil, urejenih v drugih predpisih, posebna pooblastila po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: uradne osebe).

(1) Finančna uprava ima svojo zastavo in svoj znak.

(2) Obliko, barvo in uporabo zastave ter znaka določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.

Zaradi izpolnjevanja davčnih in drugih obveznosti kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja obveznih dajatev in izterjave drugih denarnih nedavčnih obveznosti finančna uprava:

1. zavezancem daje pojasnila o izpolnjevanju njihovih obveznosti,
2. pravočasno in primerno obvešča javnost o vsebini veljavnih predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava.

(1) Delovanje finančne uprave je javno, razen če zakon ne določa drugače.

(2) Finančna uprava objavlja letna poročila o opravljanju nalog po tem zakonu.

(1) Delovanje finančne uprave je pregledno in predvidljivo.

(2) Preglednost se zagotavlja z omogočanjem dostopa do informacij javnega značaja, tudi proaktivno, med drugim z določitvijo ciljev finančne uprave. Finančna uprava zastavljene cilje opredeli v strateških dokumentih, ki jih objavi.

(3) Predvidljivost se zagotavlja z jasno določenim in enotnim ravnanjem finančne uprave.

Finančna uprava pri svojem delu ravna gospodarno, učinkovito, z uporabo sodobnih sistemov vodenja in tako, da omogoča najugodnejše rezultate ter doseganje ciljev, opredeljenih v strateških dokumentih finančne uprave.

(1) Notranji nadzor dela finančne uprave vključuje sistem finančnega in organizacijskega poslovodenja ter notranjih kontrol in stalnega preverjanja tega sistema.

(2) Notranji nadzor dela finančne uprave mora zagotoviti, da finančno in organizacijsko poslovodenje ter sistem notranjih kontrol delujejo v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, gospodarnosti in učinkovitosti.

(1) Finančno upravo sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne uprave.

(2) Območje in sedež generalnega finančnega urada ter finančnih uradov in razmejitev nalog med generalnim finančnim uradom in finančnimi uradi določi vlada z uredbo.

Predstojnik ali predstojnica finančne uprave (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) lahko direktorja ali direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor) finančnega urada ali drugo osebo, zaposleno v finančnem uradu, pooblasti za odločanje v upravnem postopku. Direktor finančnega urada pa lahko osebo, zaposleno v finančnem uradu, pooblasti za vodenje upravnega postopka.

(1) Ne glede na določbo 5. točke prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu: ZJU) predstojnik finančne uprave imenuje direktorje finančnih uradov za dobo petih let po izbirnem postopku na podlagi internega oziroma javnega natečaja.

(2) Za postopek internega natečaja se uporabljajo določbe 57. člena ZJU, za postopek javnega natečaja pa se uporabljajo določbe 58. do 64. člena ZJU.

(1) Finančna uprava odloča v kolegiju treh uradnih oseb (v nadaljnjem besedilu: kolegij) v primerih:

• če pričakovana davčna obveznost presega 500.000 eurov,
• izvajanja inšpekcijskega nadzora povezanih oseb ali
• ugotavljanja davčne osnove z oceno, če pričakovana davčna obveznost presega 100.000 eurov.

(2) Predsednika in člane kolegija imenuje direktor finančnega urada, v katerem se vodi postopek v primerih iz prejšnjega odstavka.

(3) Postopek do izdaje odločbe vodi predsednik kolegija, ki pripravi poročilo in predlog odločbe, kolegij pa sprejme odločbo z večino glasov članov. Odločbo podpiše predsednik kolegija.

(4) Kadar se med postopkom, ki ga vodi uradna oseba, izpolnijo pogoji za kolegijsko odločanje, postopek nadaljuje kolegij.

(1) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja pristojnosti finančne uprave in vprašanj razvoja davčnega sistema lahko predstojnik imenuje strokovno posvetovalno telo.

(2) Predstojnik lahko imenuje tudi strokovno posvetovalno telo za obravnavo posameznega davčnega področja obdavčitve in delovanje finančne uprave.

(3) Strokovno posvetovalno telo sestavljajo predstavniki finančne uprave in zunanji strokovnjaki.

(4) Strokovno posvetovalno telo pri obravnavi strokovnih vprašanj ne obravnava vprašanj iz konkretne davčne zadeve in pri svojem delu ne sprejema odločitev.

(5) Mnenja in drugi zaključki strokovno posvetovalnega telesa za davčni organ niso zavezujoči.

(1) Naloge finančne uprave so:

1. odmera in obračun obveznih dajatev,
2. carinjenje blaga,
3. finančni nadzor,
4. finančna preiskava,
5. nadzor nad prirejanjem iger na srečo,
6. nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU,
7. nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske politike,
8. izvršba,
9. odločanje v drugih upravnih postopkih, po predpisih, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava,
10. odločanje v postopku o prekršku, po predpisih za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava,
11. izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, za izvajanje katerih je pooblaščena finančna uprava,
12. hramba, prodaja in uničenje zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga ter nadzor nad uničenjem blaga,
13. sodelovanje in izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji z delovnega področja finančne uprave,
14. sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov in sporazumov o načinu izmenjave podatkov s področja dela finančne uprave,
15. zbiranje, preverjanje, analiziranje, hramba statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami ter posredovanje teh podatkov organu, pristojnemu za državno statistiko,
16. obveščanje zavezancev o izvajanju predpisov,
17. proučevanje in analiziranje delovanja sistema obveznih dajatev ter zagotavljanje obvladovanj tveganj,
18. spremljanje izvajanja predpisov iz pristojnosti finančne uprave in učinkov posameznih rešitev z vnaprej določenimi merili,
19. opravljanje računovodskih in finančnih nalog pri pobiranju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
20. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali drugim predpisom.

(2) Predstojnik za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog uprave finančnim uradom daje navodila za delo z delovnega področja finančne uprave.

(1) Generalni finančni urad nadzira delo notranjih organizacijskih enot.

(2) Kadar se nadzor iz prejšnjega odstavka opravlja pri zavezancu, mora uradna oseba pred začetkom opravljanja teh dejanj zavezanca seznaniti, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot finančne uprave.

(3) Če Generalni finančni urad ugotovi, da finančni urad ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja finančnega urada in mu naložiti, da zagotovi opravljanje njegovih nalog oziroma da ugotovljene nepravilnosti odpravi v roku, ki mu ga določi.

(1) Za opravljanje nalog finančne uprave imajo uslužbenci finančne uprave v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z zakonom, predpisi EU in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: pooblastila).

(2) Uradne osebe, ki imajo posebna pooblastila po tem zakonu, so:

• inšpektor,
• carinik,
• preiskovalec,
• kontrolor in
• izterjevalec.

(3) Uradne osebe pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 11. člena tega zakona izvajajo pooblastila v skladu s tem zakonom na celotnem območju Republike Slovenije.

(1) Pri opravljanju nalog finančne uprave uradna oseba:

1. ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca,
2. zbira in pridobiva obvestila ter podatke,
3. zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke,
4. uporablja tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje,
5. odvzame in pregleduje vzorce blaga,
6. ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov,
7. zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari,
8. vstopa na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda,
9. pregleduje naprave, blago in druge stvari,
10. ustavi prevozna sredstva,
11. pregleduje in preiskuje prevozna ter prenosna sredstva,
12. opravi varnostni pregled,
13. pregleduje osebe,
14. uporablja prisilna sredstva,
15. prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo,
16. uporabi tehnično opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo,
17. zadrži kršitelja,
18. opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave.

(2) Inšpektor pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 18. točke prejšnjega odstavka.

(3) Carinik in preiskovalec pri izvajanju nalog izvršujeta pooblastila iz 1. do 18. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Kontrolor pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 9. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Izterjevalec pri izvajanju nalog izvršuje pooblastila iz 1. do 4. točke, 7. do 9. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Uradna oseba lahko ugotavlja identiteto osebe pri izvajanju nalog iz 2. do 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona. Ugotavljanje identitete osebe zajema preverjanje identitete fizičnih oseb in pravnega statusa drugih zavezancev.

(2) Uradna oseba preveri identiteto fizične osebe tako, da ji pojasni razloge ugotavljanja identitete ter nato od nje zahteva vpogled javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, ter preveri podatke v uradnih evidencah.

(3) Uradna oseba preveri pravni status zavezancev tako, da vpogleda v listine, ki dokazujejo njegov status, in druge listine ter dokumente, iz katerih se ugotovi istovetnost, in preveri podatke v uradnih evidencah.

(1) Uradna oseba pridobiva obvestila in podatke od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog finančne uprave, določene z zakonom.

(2) Uradna oseba je dolžna varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij.

(3) Uradna oseba pridobiva obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih prostorih, na delovnem mestu osebe, v prostorih, v katerih ta oseba opravlja dejavnost, ali na drugem primernem kraju.

(4) Pridobljena obvestila in podatki se lahko uporabijo pri opravljanju nalog finančne uprave.

(1) Uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja. Oseba na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov.

(2) Uradna oseba lahko zahteva podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi od vsake druge osebe, ki ni zavezanec, je pa posredno ali neposredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevanimi listinami in dokumenti razpolaga ali bi te listine in dokumente morala imeti.

(3) Podatke, listine, dokumente in druge zapise iz prvega odstavka tega člena zahteva uradna oseba od zavezanca praviloma ustno, od druge osebe pa pisno. Kadar uradna oseba oceni, da bi med pripravo pisne zahteve oseba lahko uničila ali zatajila obstoj podatkov, jih zahteva ustno in o tem napiše uradni zaznamek. V zahtevi mora navesti kraj in rok sporočitve podatkov in predložitve dokumentov ter opozoriti zavezanca in druge osebe, da bo ob nesporočitvi zahtevanih podatkov oziroma nepredložitvi listin in dokumentov storila prekršek.

(4) Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi pregleda. Pregleda lahko tudi podatke, listine in dokumente drugih oseb, ki so pri osebi, pri kateri se opravljajo naloge finančne uprave.

(5) Uradna oseba lahko podatke, listine, dokumente in druge zapise tudi razmnožuje. Kadar uradna oseba razmnoži podatke, listine in dokumente, mora vsak izvod vidno označiti in opremiti z datumom izdelave.

(6) Kadar se podatki elektronsko obdelujejo, lahko uradna oseba zahteva njihovo pisno obliko, ki mora verodostojno potrjevati vsebino elektronskega zapisa ali zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki.

(7) Uradna oseba lahko kopira podatke v elektronski obliki in izdela ali zahteva izdelavo verodostojne kopije celotnega nosilca podatkov ter zahteva šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna za dostop do podatkov ali njihovo berljivost, vendar le, če se podatki nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov in ni posega v tajnost pisem in drugih občil.

(8) Podatki iz prejšnjega odstavka se kopirajo v navzočnosti zavezanca. Če zavezanec ni navzoč ali ni pripravljen sodelovati, se lahko izjemoma kopira v navzočnosti dveh polnoletnih prič.

(9) Kadar uradna oseba pri opravljanju nalog zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki ali sama kopira podatke v elektronski obliki, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku ali se izdela verodostojna kopija celotnega nosilca podatkov, pri čemer se zagotovi celovitost kopije teh podatkov.

(1) Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog finančne uprave fotografira ali posname objekte, prevozna sredstva, blago, predmete, listine ali dokumente.

(2) Uradna oseba fotografira ali posname osebo, če na podlagi neposredne zaznave ugotovi razloge za sum, da ima oseba pri sebi ali s seboj stvari, ki so predmet ali dokaz kršitev ali so bile uporabljene, namenjene ali so nastale s kršitvijo predpisov. Pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje ali snemanje osebe o tem seznani osebo, o čemer napiše uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o razlogu, datumu in kraju fotografiranja ali snemanja.

(1) Uradna oseba lahko lastniku ali uporabniku blaga zaradi analize in pregleda blaga brez nadomestila odvzame vzorce blaga.

(2) Če analize ali pregleda ni mogoče opraviti v finančni upravi, lahko opravi analizo in pregled blaga druga usposobljena strokovna organizacija.

(3) Pri ugotovljenih nepravilnostih krije stroške odvzema blaga lastnik ali uporabnik blaga.

(4) Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika ali uporabnika blaga vrne.

(1) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev neposredno iz rezervoarja ali drugih delov motornih vozil ali priklopnikov oziroma plovil, drugih motorjev, delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent.

(2) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev pri osebah, ki opravljajo dejavnost prodaje energentov.

(3) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnost sredstev za označevanje v kmetijskih, gozdarskih, tovornih, kombiniranih ter drugih gospodarskih vozilih, delovnih napravah in strojih na vseh zemljiščih na območju Republike Slovenije ne glede na lastništvo zemljišča.

(4) Lastnik ali uporabnik motornega vozila, plovila ali drugega motorja, drugih delov motornih vozil ali priklopnikov, delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent, ter vsaka oseba, ki prodaja energente, je dolžna omogočiti odvzem vzorcev energentov. Lastnika ali uporabnika se opozori, da je dolžan prisostvovati odvzemu vzorcev.

(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne omogoči odvzema vzorcev, uradna oseba, ob predhodnem opozorilu na dolžnost omogočanja odvzema vzorcev vzame vzorce.

(1) Uradna oseba lahko za največ 30 dni zaseže listine, dokumente in stvari, ki so potrebne za opravljanje nalog finančne uprave ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, če so podani razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko uradna oseba iz prejšnjega stavka pri zahtevnejšem finančnem nadzoru ali finančni preiskavi podaljša rok za zaseg listin, dokumentov in stvari, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom o zaseženih listinah, dokumentih in stvareh.

(2) V skladu z določbami prejšnjega odstavka uradna oseba zaseže tudi nosilce zbirk podatkov, če podatkov v elektronski obliki ne more kopirati v skladu s 17. členom tega zakona. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom zaseženih nosilcev zbirk podatkov.

(3) Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena se zasežene listine, dokumenti, nosilci zbirk podatkov in stvari vrnejo, razen če so bili uporabljeni za kršitve, so s kršitvami nastali ali zato, da se preprečijo nadaljnje kršitve.

(4) Zavezanec lahko zahteva vračilo zaseženih listin, dokumentov, nosilcev zbirk podatkov in stvari pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.

(1) Uradna oseba lahko vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.

(2) Uradna oseba lahko vstopi v poslovne prostore, razen stanovanj, ki ne pripadajo zavezancu, ter jih pregleda, če obstajajo razlogi za sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost ali da so tam stvari zavezanca.

(3) Z dovoljenjem zavezanca, pri katerem se ukrep iz prvega odstavka tega člena izvaja, se lahko pregledajo tudi stanovanjski in drugi prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa obstajajo razlogi za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali je verjetno, da bodo pri pregledu stanovanjskega in drugega prostora oziroma posameznih stvari v prostoru najdeni dokazi o kršitvah predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava.

(4) Poslovni prostori, objekti in zemljišča se pregledajo v navzočnosti zavezanca, lastnika ali posestnika prostora, objekta ali zemljišča. Če te osebe niso navzoče ali niso pripravljene sodelovati, se izjemoma pregled opravi v navzočnosti dveh polnoletnih prič.

(5) Kadar je treba nemudoma ukrepati, se prostori iz prejšnjega odstavka izjemoma pregledajo tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti.

(6) Uradna oseba pri opravljanju nalog iz tega zakona vstopi v stanovanjske in druge prostore zavezanca, kadar se pričakuje, da so v njih premičnine, iz katerih se dolg sme poplačati, če v poslovnih prostorih oziroma prostorih, v katerih se opravlja dejavnost in se uporabljajo za njeno izvajanje, ne najde premičnin za poplačilo dolga ali jih ne najde v zadostni vrednosti.

(7) Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore iz prejšnjega odstavka je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona, ki ureja prekrške, o hišni preiskavi.

(8) Uradna oseba vstopi tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v pristanišču, na zemljišče, na katerem je ali bi lahko bilo blago, in na zemljišče, čez katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, na katerem je oziroma bi lahko pristalo vodno ali zračno plovilo.

(9) Če gre za objekte oziroma zemljišča policije ali Slovenske vojske, uradna oseba seznani pristojno osebo policije ali Slovenske vojske, da je ob pregledu navzoča.

Uradna oseba lahko pregleda postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, blago, snovi in druge stvari.

(1) Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog na območju Republike Slovenije ustavi vsako prevozno sredstvo v cestnem in vodnem prometu, razen vozil s prednostjo, vozil za spremstvo, vozil, ki prevažajo varovano osebo, ali vozil Slovenske vojske.

(2) Vsakdo mora ustaviti na mestu, ki ga odredi uradna oseba z dajanjem znakov po predpisih, ki urejajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu. Če voznik prevoznega sredstva ne upošteva odrejenega ukrepa uradne osebe in ne ustavi vozila, uradna oseba o tem takoj obvesti policijo in jo zaprosi za pomoč pri ustavitvi vozila.

(3) Uradna oseba, pooblaščena za izvršitev pooblastila iz tega člena, mora biti za to posebej usposobljena. Program usposabljanja za ustavljanje prevoznih sredstev določi predstojnik.

(1) Uradna oseba lahko zaradi odkrivanja kršitev predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, opravi pregled prevoznih in prenosnih sredstev, ki so bila vnesena ali so namenjena za iznos iz carinskega območja Unije. V drugih primerih lahko uradna oseba opravi pregled prevoznega in prenosnega sredstva, če so podani razlogi za sum, da je s prevoznim ali prenosnim sredstvom prišlo do kršitve predpisov.

(2) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva pomeni pregled vseh prosto dostopnih prostorov in delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno z uporabo rentgenske tehnologije in meritve sevanja ter posebej usposobljenih službenih psov, brez uporabe posebnega orodja ali tehničnih pripomočkov.

(3) Pri pregledu prevoznega ali prenosnega sredstva mora lastnik ali njihov uporabnik dati vse potrebne podatke in omogočiti pregled vseh prosto dostopnih delov prevoznega ali prenosnega sredstva, do katerih je mogoč dostop brez uporabe posebnega orodja ali tehničnih pripomočkov, tako, da sam odklepa ali odpira posamezne dele prevoznega ali prenosnega sredstva. Uradna oseba lastnika oziroma uporabnika posebej opozori na obveznost iz prejšnjega stavka.

(4) Uradna oseba opravi preiskavo prevoznega ali prenosnega sredstva, kadar se pri pregledu pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, ali je lastnik oziroma uporabnik prevoznega ali prenosnega sredstva onemogočil izvedbo pregleda tega sredstva. Preiskava pomeni podroben pregled vseh delov in prostorov prevoznega ali prenosnega sredstva vključno s stvarmi v njem. Pri tem se lahko uporabijo tehnični pripomočki ali posebna orodja, s katerimi se lahko prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi odprejo in razstavijo, vključno s konstrukcijskimi odprtinami.

(5) Uradna oseba opravi pregled oziroma preiskavo ob navzočnosti zavezanca, lastnika ali uporabnika prevoznega ali prenosnega sredstva.

(6) Kadar je treba zaradi zavarovanja dokazov ali preprečitve nevarnosti nemudoma ukrepati, lahko uradna oseba opravi pregled in preiskavo prevoznega in prenosnega sredstva, če lastnik ali uporabnik ni navzoč in ga ni mogoče pravočasno obvestiti ali v primeru, če je zavezanec, lastnik ali uporabnik neznan.

(1) Uradna oseba lahko opravi varnostni pregled osebe, če obstaja verjetnost njenega napada.

(2) Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prenosnega ter prevoznega sredstva. Uradne osebe ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi.

(3) Pri varnostnem pregledu osebe uradna oseba z rokami pretipa njena oblačila, pokrivalo in lase ter pregleda obutev.

(4) Pri varnostnem pregledu stvari in prenosnega sredstva uradna oseba pregleda stvari in prenosna sredstva, ki jih ima oseba pri sebi in bi bilo v njih lahko skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi.

(5) Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva, ki je v neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregleduje, uradna oseba pregleda njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago, tovor ali opremo vozila.

(6) Varnostni pregled osebe opravi oseba istega spola, razen če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

(7) Če uradna oseba pri varnostnem pregledu odkrije orožje, nevaren predmet ali snov, ga odvzame, osebi pa vrne po koncu postopka, razen če najde predmet, ki mora biti zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o prekrških, ali po drugem zakonu.

(1) Uradna oseba lahko opravi pregled osebe, ki vstopa oziroma izstopa iz carinskega območja Unije, če so podani razlogi za sum, v drugih primerih pa če so podani utemeljeni razlogi za sum, da ima oseba pri sebi predmete, s katerimi so bili kršeni predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava in jih je v skladu z zakonom treba zaseči.

(2) Pred začetkom pregleda uradna oseba zahteva od osebe, naj sama izroči predmete.

(3) Osebo mora pregledati oseba istega spola, razen če pregleda ni mogoče odložiti.

(4) Pri pregledu uradna oseba z rokami pretipa oblačila osebe in lahko od nje zahteva, da sleče posamezne vrhnje dele oblačil in pregleda vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s seboj.

(5) Pregled osebe ne vključuje telesnega pregleda in osebne preiskave. Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba prenaša predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se jo izroči policiji.

(1) Pri opravljanju nalog finančne uprave iz 1. do 4., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona lahko uradna oseba uporabi prisilna sredstva po tem členu, če ne more z opozorilom preprečiti ali odvrniti nevarnosti od sebe ali druge uradne osebe ali zadržati kršitelja.

(2) Uradne osebe, pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, določi predstojnik, glede na izpostavljenost nevarnosti in ogroženosti sebe in druge uradne osebe.

(3) Pri opravljanju nalog finančne uprave lahko uradna oseba uporabi naslednja prisilna sredstva:

1. sredstva za vklepanje in vezanje,
2. telesno silo,
3. plinski razpršilec,
4. strelno orožje.

(4) Za uporabo prisilnih sredstev gre takrat, ko uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave uporabi katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.

(5) Pred uporabo prisilnih sredstev uradna oseba odredi osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob neupoštevanju odredbe uporabila prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo naloge finančne uprave ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.

(6) Pri odločanju o ustrezni vrsti in intenzivnosti uporabe posameznega prisilnega sredstva mora uradna oseba upoštevati, da je sorazmerno načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe.

(7) Če sme uradna oseba uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti milejše. Hujše prisilno sredstvo sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin zagotavljanja varnosti življenja ali osebne varnosti ne bi bila mogoča.

(8) Prisilna sredstva je dopustno uporabljati, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

(9) Uradna oseba takoj preneha uporabljati prisilno sredstvo, ko prenehajo razlogi za njihovo uporabo.

10. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo uradne osebe spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
11. Uradna oseba o vsaki uporabi prisilnega sredstva poroča neposrednemu vodji organizacijske enote. O vsakem primeru uporabe strelnega orožja uradna oseba takoj obvesti tudi policijo.
12. Uradna oseba, ki je pooblaščena za uporabo prisilnih sredstev, mora biti za to posebej usposobljena. Program usposabljanja in izpopolnjevanja za uporabo prisilnih sredstev določi predstojnik v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.

Za opravljanje nalog finančne uprave lahko uradna oseba na predpisan način uporablja samo s tem zakonom določena prisilna sredstva, ki so sistemizirana in tipizirana za uporabo v finančni upravi.

Uradni osebi ni dovoljeno uporabiti prisilnih sredstev proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in nosečim ženskam, razen če ne more drugače obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ogrožajo življenje uradne osebe.

Če je zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poškodovana, ji mora uradna oseba takoj, ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč.

(1) Sredstva za vklepanje in vezanje lahko uradna oseba uporabi, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali napadla uradno osebo.

(2) Za vklepanje in vezanje oseb lahko uradna oseba izjemoma uporabi tudi druga priročna sredstva, če so z vidika pričakovanih posledic uporabe primerljiva in ustrezna.