(1) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada:

• javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,
• policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih misijah,
• predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v predstavništvih v tujini,
• pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih), – zdravnikom specialistom ter zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki so napoteni na delo v Svetovno zdravstveno organizacijo ali drugo evropsko ali mednarodno organizacijo,
• učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(2) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri mednarodnih organizacijah.

(3) Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in lahko znaša do 10% osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.

(4) Dodatek za zahtevnost dela učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj poučuje. Dodatek znaša 2% od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1% od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.