(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, in določa posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava.

(2) Ta zakon določa tudi pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija) in postopke pred njo.

(1) Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje:

• Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. 12. 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. 5. 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (Kodificirana različica) (UL L št. 148 z dne 11. 6. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in
• Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. 1. 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).

(2) S tem zakonom se prenašata naslednji direktivi Evropske unije:

• Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 11. 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 1) in
• Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 12. 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL L št. 11 z dne 14. 1. 2019, str. 3).

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:

• več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju,
• večino glasovalnih pravic v drugem podjetju,
• pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
• pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;

4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:

• v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja,
• njihova odvisna podjetja,
• njihova gospodujoča podjetja,
• odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
• podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz 3. točke tega odstavka;

6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni ali storitveni trg in upoštevni geografski trg;
7. »upoštevni proizvodni ali storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem ali storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz 3. točke tega odstavka, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo;
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15. »podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni;
16. »zaupni podatki« so poslovne skrivnosti ter osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni;
17. »poslovna skrivnost« so podatki in poslovna korespondenca, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnost podjetja, ali drugi zaščite vredni podatki, če je z njimi seznanjeno omejeno število ljudi, če njihovo razkritje škodi osebi, ki jih da na voljo, ali tretjim osebam in če so interesi, ki so z razkritjem podatkov lahko prizadeti, objektivno vredni zaščite;
18. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona ali tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije);
19. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja;
20. »kartel« je sporazum ali usklajeno ravnanje dveh ali več podjetij, katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja;
21. »država članica« je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);
22. »organ, pristojen za varstvo konkurence« je Evropska komisija, agencija ali organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice;
23. »Evropska mreža za konkurenco« je forum za razprave in sodelovanje, ki ga sestavljajo Evropska komisija, agencija ter organi, pristojni za varstvo konkurence drugih držav članic, kjer se razpravlja in sodeluje zlasti v zvezi z uporabo in uveljavljanjem 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in v drugih primerih, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
24. »postopek za uveljavljanje pravil konkurence« je postopek, ki teče pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, in traja, dokler ta organ postopka ne konča z izdajo odločbe, s katero se ugotovi kršitev konkurenčnega prava, ali sprejme zaveze, ali izreče sankcijo, ali dokler organ, pristojen za varstvo konkurence, ne ugotovi, da ni nobenega razloga za njegovo nadaljnje ukrepanje;
25. »vloga za poravnavo« je poročilo, ki ga podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predstavi organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v katerem opiše sodelovanje pri kršitvi konkurenčnega prava ter prevzame odgovornost za to kršitev konkurenčnega prava ali se odpove ugovarjanju glede svojega sodelovanja in odgovornosti ter je pripravljeno z namenom, da organ, pristojen za varstvo konkurence, lahko hitreje odloči o zadevi;
26. »program prizanesljivosti« je program, povezan z uporabo 5. člena tega zakona oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem udeleženec v kartelu neodvisno od drugih podjetij v kartelu sodeluje v postopku preiskovalnega organa ali organa, pristojnega za varstvo konkurence, tako da prostovoljno razkrije informacije o kartelu in svojo vlogo v njem, za kar se mu z odločbo ali ustavitvijo postopka odpusti ali zniža denarna sankcija;
27. »izjava zaradi prizanesljivosti« je ustna ali pisna vloga, ki jo podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri podjetje ali fizična oseba navede podatke o kartelu, s katerimi je seznanjena, ter opiše njegovo ali njeno vlogo v njem, pripravljena pa je bila posebej za organ, pristojen za varstvo konkurence, z namenom odpustitve ali znižanja denarne sankcije v okviru programa prizanesljivosti, in ne vključuje predhodnih informacij;
28. »predhodne informacije« so informacije ali podatki, ki obstajajo neodvisno od postopka za uveljavljanje pravil konkurence, ne glede na to, ali spis organa, pristojnega za varstvo konkurence, te informacije ali podatke vsebuje ali ne;
29. »oseba, ki ji je odpuščena sankcija« je podjetje ali njegova odgovorna oseba, ki mu ali ji je organ, pristojen za varstvo konkurence, odpustil administrativno sankcijo ali globo v okviru programa prizanesljivosti;
30. »organ prosilec« je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice, ki zaprosi za mednarodno pomoč.

(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v VIII. delu tega zakona, pomenijo:

1. »kršitev konkurenčnega prava« je kršitev 5. ali 8. člena tega zakona oziroma 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije oziroma določb države članice, ki določajo prepoved omejevalnih sporazumov ali prepoved zlorabe prevladujočega položaja v smislu 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »kršitelj« je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo;
3. »odločba o kršitvi« je odločba organa, pristojnega za varstvo konkurence, o ugotovitvi kršitev konkurenčnega prava, ali sodišča, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb agencije ali organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice;
4. »sporazumno reševanje sporov« je vsak mehanizem, ki strankam omogoči, da dosežejo izvensodno rešitev spora v zvezi z odškodninskim zahtevkom;
5. »poravnava« je sporazum ali odločitev, dosežena v postopku sporazumne rešitve spora;
6. »neposredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki neposredno od kršitelja kupi izdelke ali storitve, ki so bile predmet kršitve konkurenčnega prava;
7. »posredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki kupi izdelke ali storitve, ki so predmet kršitve konkurenčnega prava, ali izdelke ali storitve, ki izhajajo iz takšnega blaga ali storitev, od neposrednega kupca ali nadaljnjega kupca;
8. »dokazi« so vsa sredstva in predmeti, s katerimi je dopustno dokazovati dejstva v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, kot na primer listine in drugi nosilci podatkov, na katerih so podatki shranjeni;
9. »tretja oseba« je fizična oseba, podjetje, državni organ ali nosilec javnega pooblastila; razen sodišča.

(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.

(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.

(1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Prepovedano je zlasti:

• neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje,
• omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe,
• določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj,
• za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe,
• razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih koristi. Toda ti sporazumi ne smejo:

• udeleženim podjetjem nalagati omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in
• udeleženim podjetjem dajati možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma.

(4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.

(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.

(2) Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež na nobenem od upoštevnih trgov na ozemlju Republike Slovenije, na katere se sporazum nanaša, skupaj z drugimi podjetji v skupini ne presega:

• 10 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (horizontalni sporazumi),
• 15 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (vertikalni sporazumi),
• 10 odstotkov, kadar gre za mešane horizontalno-vertikalne sporazume ali kadar je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum.

(3) Če je konkurenca na upoštevnem trgu omejena zaradi kumulativnih učinkov, nastalih zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij, so pragovi tržnih deležev iz prejšnjega odstavka znižani na 5 odstotkov.

(4) Čeprav pragovi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena niso doseženi, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za:

horizontalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje cen,
• omejitev proizvodnje ali prodaje ali
• razdelitev trga ali virov nabave;

vertikalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje maloprodajnih cen ali
• podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

(3) Agencija lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.

(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.

(3) Agencija pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.

(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:

• posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev,
• omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov,
• uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj,
• zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.

(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na upoštevnem trgu večji od 40 odstotkov.

(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na upoštevnem trgu večji od 60 odstotkov.

(1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer:

• pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ali
• kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij, ali
• kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.

(2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti:

• lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja,
• pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.

(3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki:

• so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali
• imajo možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb, čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb.

(4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev. Enoletni rok lahko agencija na zahtevo podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.

(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

(2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe ali do trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj, če je to v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.

(3) Če je cilj ali učinek ustanovitve skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 5. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in koncentracijo prepove.

(1) Za izvajanje nalog in pristojnosti po tem zakonu je pristojna agencija. Vlada uresničuje ustanoviteljske pravice in obveznosti.

(2) Glede vprašanj organizacije in delovanja agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

(3) Agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.

(4) Agencija ima poslovnik in druge splošne akte, ki določajo njeno podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje.

(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem in administrativnim sankcioniranjem kršitev tega zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

(2) Agencija odloča kot prekrškovni organ o prekrških odgovornih oseb zaradi kršitve določb tega zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena agencija ni pristojna za nadzor nad izvajanjem 134. in 135. člena tega zakona.

(4) Agencija samostojno določa svoje prednostne naloge ter v ta namen lahko prijave ali druge predloge za uvedbo postopka po tem ali drugem zakonu ali 101. ali 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije ne sprejme v obravnavo tudi zato, ker njihova obravnava ni uvrščena med prednostne naloge agencije.

(5) Agencija lahko pred pristojnim sodiščem vloži tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 68. člena tega zakona.

(1) Agencija je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna ter opravlja svoje naloge in izvaja pooblastila nepristransko ter v interesu učinkovite in enotne uporabe določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Agencija pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega zakona ni vezana na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov ali tretjih oseb. Vlada lahko sprejme politiko za izvajanje pravil varstva konkurence, ki je splošne narave, ne posega v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah in ni povezana s sektorskimi raziskavami.

(2) Člani organov agencije in javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, morajo svoje delo opravljati strokovno, nepristransko, objektivno ter neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov ter ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od vlade ali katerega drugega javnega ali zasebnega subjekta.

(3) Člani organov agencije in javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, ki odločajo v postopkih o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem zakonu, se vzdržijo vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog ali izvajanjem njihovih pooblastil za uporabo določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter ne smejo odločati v postopku, v katerem je stranka postopka podjetje, v katerem so bili razumen čas pred nastopom mandata oziroma zaposlitve zaposleni ali so z njim kako drugače sodelovali, niti opravljati posameznih dejanj v takem postopku.

(4) Člani organov agencije in javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, ki so v času zaposlitve v agenciji odločali v postopkih o posamičnih zadevah po tem zakonu, ne smejo razumen čas po prenehanju mandata ali zaposlitve sodelovati v postopkih, v katerih so bili vključeni v času trajanja mandata ali zaposlitve v agenciji.

(5) Agencija sprejme in na svoji spletni strani objavi kodeks, v skladu s poslovnikom, v katerem podrobneje opredeli pravila glede strokovnosti, nepristranskosti, objektivnosti in neodvisnosti delovanja agencije na področju varstva konkurence ter glede nasprotja interesov med trajanjem in po prenehanju mandata ali zaposlitve članov organa vodenja in javnih uslužbencev, zaposlenih v agenciji.

(1) Prihodki za delo agencije so:

• sredstva državnega proračuna in
• nadomestila stroškov.

(2) Agenciji se sredstva za delo zagotavljajo v obsegu, ki omogoča učinkovito opravljanje nalog in pristojnosti agencije.

(3) Agencija samostojno odloča o porabi sredstev.

(4) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino plačil za storitve, ki jih opravlja, zlasti nadomestila stroškov, ki ji nastanejo med postopki ali zaradi postopkov, in nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih izvaja po tem ali drugem zakonu.

(5) Tarifa agencije in njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje vlade.

(6) Agencija o svojem delu enkrat letno poroča državnemu zboru, do 28. februarja za preteklo leto. Letno poročilo vsebuje tudi informacije o imenovanjih in razrešitvah članov organov agencije ter oseb, ki odločajo v senatih, znesku dodeljenih sredstev in vseh spremembah tega zneska glede na prejšnja leta. Agencija letno poročilo objavi na svoji spletni strani.

Nadzor nad delom in poslovanjem agencije, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence, skladno z zakonom, ki ureja javne agencije, ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane zadeve.

(1) Agencija sodeluje pri oblikovanju politike konkurence.

(2) Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja varstva konkurence. O sodelovanju na področju varstva konkurence v Evropski uniji direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) tekoče obvešča svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence.

(3) Agencija tesno sodeluje v okviru Evropske mreže za konkurenco, zlasti da zagotovi učinkovito in enotno uporabo 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Organa agencije sta svet in direktor.

(1) Svet sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik sveta.

(2) Člane sveta imenuje državni zbor na predlog vlade.

(3) Direktor je po funkciji tudi predsednik sveta.

(4) Vlada pri predlaganju kandidatov za člane sveta uporablja merili strokovnosti in usposobljenosti osebe na področju dela agencije.

(5) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana sveta v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za člana sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta.

(1) Člane sveta se imenuje za pet let in so lahko ponovno imenovani.

(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki:

• je državljan Republike Slovenije,
• ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
• je ustrezno strokovno usposobljena za opravljanje nalog člana sveta,
• ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
• ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
• ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev in izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.

(3) Za člana sveta je lahko imenovan tudi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji.

(1) Kandidat za člana sveta prijavi priloži tudi izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave s podjetji. Pri tem razkrije zlasti informacije o statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb ter o poslovnih povezavah. Razkrije tudi vse druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje nalog člana sveta.

(2) Član sveta izjavo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju predloži svetu in ministrstvu, pristojnemu za varstvo konkurence.

(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav iz prvega odstavka tega člena mora član sveta agencije v desetih dneh pisno obvestiti agencijo in svet ter prenehati delati v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.

(1) Svet:

• sprejema poslovnik, ki podrobneje določa poslovanje agencije in druge splošne akte agencije, kadar tako določa zakon,
• sprejema letno poročilo o delu agencije, letni program dela, finančni načrt, in druge akte, za katere zakon določa, da jih sprejme agencija,
• odloča o izločitvi direktorja, predsednika ali člana senata iz postopka o odločanju o posamičnih zadevah,
• odloča o izločitvi pooblaščene uradne osebe iz postopka vodenja posamične zadeve,
• izvaja postopke predčasne razrešitve članov sveta in direktorja,
• opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen drug organ agencije.

(2) Direktor, predsednik in član senata ne smejo sodelovati v postopku odločanja o svoji izločitvi in predčasni razrešitvi.

(3) Za postopek odločanja o izločitvi se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(1) Člani sveta ne morejo biti:

• funkcionarji v izvršilni veji oblasti,
• funkcionarji v zakonodajni veji oblasti,
• funkcionarji v sodni veji oblasti,
• funkcionarji v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
• člani vodstev in organov političnih strank ali
• osebe, za katere obstaja možnost navzkrižja interesov med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija, ter bi lahko to navzkrižje vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.

(2) Član sveta mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju. V tem času član sveta, ki mora uskladiti svoj položaj, nima pravice odločanja kot član sveta.

(1) Člana sveta se predčasno razreši:

• če to sam zahteva,
• če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
• če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
• če huje krši poslovnik agencije,
• če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
• če nastopi položaj nezdružljivosti iz prvega odstavka prejšnjega člena ali
• če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.

(2) Razlogi za predčasno razrešitev iz prejšnjega odstavka se ne smejo posredno ali neposredno nanašati na razloge, povezane s pravilnim opravljanjem njegovih nalog ali pravilnim izvajanjem pooblastil iz tega ali drugega zakona v posamični zadevi.

(3) Svet izvede postopek predčasne razrešitve člana sveta skladno s poslovnikom agencije. Član sveta, katerega razrešitev se predlaga, pri izvedbi tega postopka ne sme sodelovati.

(4) Člana sveta predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.

(5) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(1) Svet odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj dveh članov sveta.

(2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.

(1) Člani sveta in senata so upravičeni do sejnin in povračil stroškov (v nadaljnjem besedilu: prejemki). Za prejemke se uporablja uredba, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah, ta se smiselno uporablja tudi za člane senata.

(2) Javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, svoje delo v okviru sveta in senata opravljajo zunaj svojega rednega delovnega časa.

(1) Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, ki:

1. je državljan Republike Slovenije,
2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
3. ima najmanj deset let delovnih izkušenj,
4. je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence),
5. ima opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku,
6. ima opravljen strokovni izpit za vodenje upravnega postopka,
7. ima znanje vsaj enega tujega jezika,
8. ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

9. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev in izvršitev kazni ni bila pogojno odložena in

10. predloži izjavo o interesih in povezavah iz 20. člena tega zakona.

(2) Direktor mora pogoja iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka izpolniti najpozneje v treh mesecih od nastopa mandata. Če omenjenih pogojev v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni, mu prenehata mandat in delovno razmerje po zakonu.

(3) Pogoji za imenovanje direktorja se podrobneje določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(4) Prijavi na javni natečaj je treba predložiti program dela in razvoja agencije za naslednje mandatno obdobje.

(1) Direktorja imenuje državni zbor na predlog vlade. Minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: minister) vladi predlaga kandidata, ki ga izbere po izvedenem javnem natečaju.

(2) Direktor je imenovan za pet let in je lahko znova imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.

(3) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za direktorja v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za direktorja ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev direktorja.

(4) Direktor opravlja svoj položaj na podlagi pogodbe o zaposlitvi z agencijo, ki jo z direktorjem sklene minister.

(1) Direktor zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo.

(2) Direktor mora zagotoviti, da agencija:

• izvaja svoje pristojnosti in naloge, ki jih ima po tem ali drugem zakonu, ter
• posluje skladno s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in poslovnikom.

(3) Direktor vodi agencijo, vodi postopke, daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije skladno s tem zakonom ter izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, razen če ni za izdajo pravnih aktov pristojen senat skladno s tem zakonom.

(1) Direktor ne more biti:

• funkcionar v izvršilni veji oblasti,
• funkcionar v zakonodajni veji oblasti,
• funkcionar v sodni veji oblasti,
• funkcionar v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
• član vodstva ali organa politične stranke,
• oseba, za katero obstaja možnost navzkrižja interesov med njenimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.

(2) Direktor mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka prenehata veljati sklep državnega zbora o imenovanju in pogodba o zaposlitvi.

(1) Direktorja se predčasno razreši:

• če to sam zahteva,
• če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
• če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
• če huje krši poslovnik agencije,
• če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
• če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena ali
• če ne opravlja svojih nalog direktorja, določenih v tem zakonu ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.

(2) Razlogi za predčasno razrešitev iz prejšnjega odstavka se ne smejo posredno ali neposredno nanašati na razloge, povezane s pravilnim opravljanjem njegovih nalog ali pravilnim izvajanjem pooblastil iz tega ali drugega zakona v posamični zadevi.

(3) Direktorja predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.

(4) Za izvedbo postopka predčasne razrešitve direktorja, ki je določen s poslovnikom agencije, je pristojen svet. Direktor pri izvedbi tega postopka ne sme sodelovati.

(5) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(6) Če je direktor predčasno razrešen, vlada do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, ne glede na določbe tega zakona imenuje vršilca dolžnosti direktorja.

(1) Organ postopka odločanja o posamičnih zadevah v upravnem postopku je senat.

(2) Člani senata in drugi zaposleni v agenciji na področju varstva konkurence ne smejo izvajati nalog, ki so nezdružljive z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil.

(3) Predsednik in člani senata ter javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata za odločanje v posamični zadevi se določi na način, določen v poslovniku agencije.

(2) Senat odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije v upravnem postopku, v katerih se po tem zakonu izdajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča. Senat v okviru teh postopkov, če tako določa ta zakon, odloča tudi o administrativnem sankcioniranju podjetij.

(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, ki je zaposlen v agenciji, izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in ga za to pooblasti direktor. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu pisno poročilo in predlog odločbe.

(4) Javnemu uslužbencu, zaposlenemu v agenciji, ki vodi postopek do izdaje odločbe ali opravlja naloge v senatu, se pogodba o zaposlitvi ne sme odpovedati iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njegovih nalog ali pravilnim izvajanjem pooblastil iz tega ali drugega zakona.

(5) Javnemu uslužbencu, zaposlenemu v agenciji, ki vodi postopek do izdaje odločbe ali opravlja naloge v senatu, se pogodba o zaposlitvi lahko odpove zgolj, če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog iz pogodbe o zaposlitvi, ali če je storil hujšo kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

(1) Senat sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Sejo senata skliče predsednik senata na svojo pobudo ali na zahtevo direktorja. Zahteva mora biti obrazložena.

(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov senata.

(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje ter glasuje zadnji.

(4) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik senata.

(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov senata. Če je izid glasovanja neodločen, odloči glas predsednika senata.

(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi zapisnik.

(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeti akt.

(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v zapisniku.

(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.

(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Vpogled v zapisnik je dovoljen samo pristojnim sodiščem, ki odločajo v postopku sodnega varstva zoper akte agencije. V tem primeru pristojno sodišče zapisnik po odprtju znova zapre v poseben ovitek in na ovitku označi, da je zapisnik pregledalo.

(1) V prekrškovnem postopku odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, v katerih se izdajajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča, direktor.

(2) V primeru izločitve direktorja iz postopka odločanja v prekrškovnem postopku svet agencije izmed članov sveta ali zaposlenih na agenciji, ki izpolnjujejo pogoje za odločanje v prekrškovnem postopku, imenuje osebo, ki bo odločila v tem prekrškovnem postopku.

(3) Postopek do izdaje odločbe vodi direktor ali javni uslužbenec, zaposlen v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka po zakonu, ki ureja prekrške, in ga za to pooblasti direktor. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži direktorju pisno poročilo in predlog odločbe.

(4) Za odločanje v prekrškovnem postopku se uporabljajo drugi in tretji odstavek 31. člena in 64. člen tega zakona.

(5) Javnemu uslužbencu, zaposlenemu v agenciji, ki vodi prekrškovni postopek do izdaje odločbe ali odloča o prekrškovnem postopku, se pogodba o zaposlitvi ne sme odpovedati iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njegovih nalog ali pravilnim opravljanjem pooblastil iz tega ali drugega zakona.

(6) Javnemu uslužbencu, zaposlenemu v agenciji, ki vodi prekrškovni postopek do izdaje odločb, ali odloča o prekrškovnem postopku, se pogodba o zaposlitvi odpove zgolj, če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali če je storil hujšo kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

(1) Javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, osebe, ki so imenovane v organe agencije, in osebe, ki sodelujejo z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona in pri tem pridejo v stik z zaupnimi podatki, morajo te podatke varovati kot zaupne. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi po prenehanju delovnega ali drugega razmerja, na podlagi katerega oseba sodeluje z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona.

(2) Osebe, navedene v prejšnjem odstavku, lahko skladno z opredelitvijo pojma obdelava osebnih podatkov v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, obdelujejo osebne podatke in zbirke osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog po tem zakonu.

(3) Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo obdelovati le za namene, določene s tem zakonom.

(1) Agencija lahko upravnim organom, drugim državnim organom in nosilcem javnih pooblastil na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen zahtevka, razkrije podatke, s katerimi razpolaga, za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.

(2) Agencija razkrije podatke tudi:

1. Evropski komisiji in organom držav članic EU, pristojnim za varstvo konkurence, v skladu s postopkom iz Uredbe 1/2003/ES;
2. pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno v mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(3) Agencija razkrije pristojnim organom podatke, potrebne za izvršbo po tem zakonu.

(4) Ne glede na zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, agencija prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do zaupnih podatkov podjetij.

Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, agenciji na njeno zahtevo brezplačno predložiti zahtevane podatke.

(1) Agencija odloča o zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom.

(2) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Zoper akte agencije ni pritožbe.

(1) V postopku pred agencijo imata položaj stranke v postopku podjetje, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelj koncentracije.

(2) Vlagatelj ali vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

(3) Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, mora podati zahtevo za udeležbo v postopku v 30 dneh od dneva objave podatka o uvedbi postopka na spletni strani agencije.

(4) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in dokaze, ki izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku.

(5) O zahtevi za udeležbo v postopku odloči agencija s sklepom. Če oseba ne izkaže pravnega interesa, agencija izda sklep, s katerim se ji lastnost stranskega udeleženca ne prizna.

(1) Agencija na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali vir drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varuje tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.

(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.

(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter jih na svoje stroške prepisati in preslikati. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis, na način, določen v poslovniku agencije. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahtevata tudi ustno.

(2) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti podatki štejejo za dokument v tej zadevi.

(3) Stranke z dnem izdaje sklepa o uvedbi postopka ali z dnem začetka postopka priglasitve koncentracije pridobijo pravico do pregleda dokumentov zadeve, razen če direktor presodi, da je to v nasprotju z interesi postopka. Direktor v tem primeru izda sklep, s katerim odloži pravico do pregleda dokumentov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Zoper sklep ni sodnega varstva.

(4) Pravico do pregleda dokumentov zadeve ima tudi izvedenec ali izvedenka v obsegu, ki je potreben, da poda svoj izvid in mnenje.

(5) Stranke ne morejo pregledovati niti preslikavati:

• internih dokumentov agencije v zadevi, vključno s korespondenco med agencijo in Evropsko komisijo ali organi, pristojnimi za varstvo konkurence drugih držav članic,
• zaupnih podatkov,
• podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira,
• zapisnika o posvetovanju in glasovanju in
• osnutkov odločb.

(6) Dokazno breme o obstoju zaupnih podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo agencije mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka.

(7) Agencija lahko podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, razkrije zaupne podatke, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad interesom varovanja zaupnih podatkov. Pri tem lahko agencija odloži pregled zaupnih podatkov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev.

(1) Vpogled v izjavo zaradi prizanesljivosti imajo ne glede na določbe drugih zakonov samo stranke postopka in le za uveljavljanje njihove pravice do obrambe.

(2) Stranka lahko podatke iz izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo uporabi v postopku pred sodiščem, ki preizkuša odločbo agencije, le, kadar je to potrebno za uveljavljanje njene pravice do obrambe v postopku pred sodiščem in le:

• za namene presoje porazdelitve administrativne sankcije, za plačilo katere so udeleženci kartela solidarno odgovorni, ali
• za presojo odločbe, s katero je agencija ugotovila kršitev tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3) Dokler agencija ne konča postopka za uveljavljanje pravil konkurence zoper vse stranke postopka, nobena izmed strank v postopkih pred sodišči, ki niso postopek sodnega varstva po tem zakonu, ne sme uporabiti ali se sklicevati na:

• informacije, ki jih je pripravila druga fizična ali pravna oseba posebej za postopek za uveljavljanje pravil konkurence pred agencijo,
• informacije, ki jih je med postopkom za uveljavljanje pravil konkurence zbrala agencija in jih poslala strankam, ter
• vloge za poravnavo, ki so bile umaknjene.

Zaradi zagotovitve pravice do obrambe se odločba agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

(1) Agencija lahko pri izvajanju pristojnosti iz tega zakona uporablja vse vrste dokazov, vključno z dokumenti, ustnimi izjavami, prebranimi ali neprebranimi elektronskimi sporočili in posnetki, ne glede na obliko in vrsto nosilca, na katerem so dokazi shranjeni.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija ne sme uporabiti dokazov, ki jih je pridobila s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali če tako določa ta zakon.

(3) Kadar se v kazenskem ali drugem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi lahko bile pomembne za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča ali drugega organa zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka.