(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L št. 125 z dne 14. 5. 2019, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU).

(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 122; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1153/EU) glede izmenjave finančnih analiz in finančnih informacij med pristojnimi organi iz drugega odstavka 3. člena Direktive 2019/1153/EU, finančnimi obveščevalnimi enotami drugih držav članic, Europolom in uradom.

(4) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L št. 284 z dne 12. 11. 2018, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1672/EU), ter določa obveznost prijave čezmejnih prenosov gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije, ukrepe pristojnega organa ter sankcije v primeru kršitev.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu pomenijo:

1. Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

• zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
• skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

2. Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.
3. Teroristično dejanje pomeni kaznivo dejanje, določeno v 2. členu Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma, Uradni list RS-MP, št. 21/04), ter kaznivo dejanje terorizma in kazniva dejanja, povezana s terorizmom, določena v poglavju Kazenskega zakonika, ki določa kazniva dejanja zoper človečnost.
4. Terorist je fizična oseba, ki:

• stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
• je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec, napeljevalec ali pomagač;
• organizira storitev terorističnega dejanja ali
• prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

5. Teroristična organizacija je katera koli skupina teroristov, ki:

• stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
• je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja;
• organizira storitev terorističnega dejanja ali
• prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »anonimen elektronski denar« iz 27. člena tega zakona je plačilni instrument, ki zagotavlja anonimnost plačnika in nezmožnost sledenja plačil tako izdajateljem elektronskega denarja kot prejemnikom plačil;
2. »borznoposredniška družba« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
3. »davčna številka« je identifikacijski znak, ki se dodeli davčnemu zavezancu pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo, in se uporablja v zvezi z vsemi davki oziroma za davčne namene davčnega zavezanca; za davčno številko se šteje tudi identifikacijska številka za davčne namene, ki jo uporablja nerezident v državi rezidentstva;
4. »distribucijska pot« je mreža posameznikov oziroma organizacij, udeleženih v dobavi proizvoda ali storitve končnemu uporabniku;
5. »druga oseba civilnega prava« je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;
6. »družba za upravljanje« in »družba za upravljanje države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
7. »država članica« je država članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
8. »elektronski denar« pomeni enako kot v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSlED), razen denarne vrednosti, kot je opredeljena v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSlED;
9. »evropski nadzorni organi« so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2175/EU), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2010/1093/EU), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/2175/EU, in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1);
10. »Evropski bančni organ« je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU;
11. »faktoring« je odkup terjatev z regresom ali brez njega;
12. »fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;
13. »finančna analiza« je rezultat operativne ali strateške analize, ki jo je finančna obveščevalna enota že izvedla pri opravljanju svojih nalog v skladu z Direktivo 2015/849/EU;
14. »finančne institucije« so zavezanci iz 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. točke ter podtočke a) do i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor zavezanci iz v tej točki navedenih točk prvega odstavka 4. člena tega zakona;
15. »finančna obveščevalna enota« je osrednji državni organ za sprejemanje in analiziranje sumljivih transakcij in drugih informacij o sumih pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ter o sumih financiranja terorizma in za posredovanje rezultatov analiz pristojnim organom, ustanovljen v državi članici ali tretji državi;
16. »finančne informacije« so vse informacije ali podatki, kot so podatki o finančnih sredstvih, gibanju sredstev ali finančnih poslovnih odnosih, s katerimi finančna obveščevalna enota že razpolaga za namene preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti njima;
17. »forfetiranje« je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;
18. »gospodarski subjekt« je gospodarska družba in podjetnik, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zadruge, ter posameznik oziroma posameznica (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki samostojno opravlja dejavnost, kot je opredeljen v tem zakonu;
19. »gotovina« so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;
20. »gotovinska transakcija« je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
21. »huda kazniva dejanja« so oblike kriminalitete s seznama v prilogi I k Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L št. 135 z dne 24. 5. 2016, str. 53), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2018/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (UL L št. 236 z dne 19. 9. 2018, str. 72), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/794/EU);
22. »igre na srečo« pomenijo enako kot v zakonu, ki ureja igre na srečo;
23. »informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba«, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna itn.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstvenoraziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki pomenita ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;
24. »investicijsko podjetje države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
25. »investicijsko podjetje tretje države« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
26. »kontokorentni odnos« je korespondenčni odnos med domačimi kreditnimi institucijami ali domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa domače kreditne institucije pri domači kreditni instituciji ali tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje računa loro);
27. »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali prenosov sredstev;
28. »kreditne institucije« so zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor našteti zavezanci;
29. »nacionalna ocena tveganja« je obsežen proces prepoznavanja in analize glavnih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v določeni državi, razvijanja ustreznih ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ugotovljenih tveganj ter čim bolj učinkovitega usmerjanja razpoložljivih virov za nadzor, ublažitev oziroma odpravo ugotovljenih tveganj;
30. »nadrejena odgovorna oseba, ki zaseda položaj višjega vodstva« je član vodstva, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo zavezanca tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da lahko sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju, in ni nujno, da je član uprave;
31. »navidezna banka« je kreditna ali finančna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti in je registrirana v državi, v kateri svojih dejavnosti ne opravlja, in ni povezana z učinkovito nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;
32. »nepridobitne organizacije« so društva, ustanove, zavodi, verske skupnosti in druge pravne osebe, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička;
33. »nerezident« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja devizno poslovanje;
34. »oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve« je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo:

1. ustanavlja pravne osebe,
2. opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice (v nadaljnjem besedilu: direktor), poslovodje oziroma poslovodkinje (v nadaljnjem besedilu: poslovodja) ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik,
3. pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve,

č) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer opredelitev ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb,

4. opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in za katero v skladu s pravnimi akti EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;

35. »organizirani trg« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
36. »borza« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
37. »osebno ime« je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;
38. »plačilna institucija« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
39. »plačilni račun« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
40. »posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«, je fizična oseba, ki na prostem trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost;
41. »poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu iz prvega ali drugega odstavka 4. člena tega zakona in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon določa drugače;
42. »poslovodstvo« iz 42. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
43. »premoženje« so katera koli sredstva – materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;
44. »skupina« je skupina oseb, ki jo sestavljajo nadrejene in podrejene osebe, njene hčerinske družbe in osebe, v katerih ima nadrejena oseba ali njena hčerinska družba udeležbo, prav tako skupina pomeni tudi povezane družbe, ki izpolnjujejo pogoje za obvladujočo družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
45. »sredstva« so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:

1. gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi,
2. vlogami pri zavezancih iz 4. člena tega zakona,
3. finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, med drugim vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,

č) obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,

4. terjatvami, krediti in akreditivi,
5. drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;

46. »sredstvo elektronske identifikacije« pomeni enako kot v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 73);
47. »stalno in začasno prebivališče« je podatek o ulici, hišni številki, kraju, pošti in državi stalnega in začasnega prebivališča, če to obstaja;
48. »storitve virtualnih valut« so naslednje storitve, ki jih fizična ali pravna oseba opravlja kot svojo poslovno ali poklicno dejavnost za tretjo osebo:

1. menjava med fiat in virtualnimi valutami,
2. menjava med eno ali več vrstami virtualnih valut,
3. prenos virtualnih valut med različnimi računi ali naslovi,

č) hramba ali upravljanje virtualnih valut, vključno z zagotavljanjem storitev varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut,

4. storitve v zvezi z izdajo ali prodajo virtualnih valut;

49. »transakcija« je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;
50. »tretja država« je država, ki ni država članica;
51. »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
52. »podružnica upravljavca države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
53. »podružnica upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
54. »urad« je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
55. »osebni dokument« je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;
56. »virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto ter je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;
57. »življenjsko zavarovanje« je zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.

(1) Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:

1. banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
2. hranilnice;
3. plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika;
4. pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;
5. borznoposredniške družbe;
6. investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;
7. družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ter pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
8. podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;
9. podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
10. podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
11. upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, razen tistih, ki izvajajo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
12. pokojninske družbe;
13. zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: posel življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in podružnice zavarovalnic držav članic, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja in ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
14. družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav ter družbe za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali distribuirajo in unovčujejo elektronski denar v Republiki Sloveniji v svojem imenu prek distributerja;
15. menjalci;
16. revizijske družbe;
17. prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;
18. zastavljalnice;
19. pravne in fizične osebe, pri opravljanju njihovih poslovnih ali poklicnih dejavnosti:

1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
2. finančnega zakupa (lizinga),
3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,

č) storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve,

4. izdajanja garancij in drugih jamstev,
5. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
6. oddajanja sefov,
7. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
8. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
9. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
10. računovodskih storitev,
11. storitev davčnega svetovanja ali kadar kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost opravljajo storitev neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah,
12. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
13. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
14. trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, tudi ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja,
15. organiziranja ali izvajanja dražb,
16. poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,

18. izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank,
19. prometa plemenskih konj.

(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.

(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni izraz za zavezance oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 16. in 17. točke, podtočke j), k), l) ali p) 19. točke prvega odstavka tega člena ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz 17. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično osebo.

(1) Vzpostavi se register ponudnikov storitev virtualnih valut z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev. Register vzdržuje in upravlja urad.

(2) Ponudniki iz prejšnjega odstavka, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, se pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpišejo v register iz prejšnjega odstavka.

(3) Ponudniki storitev virtualnih valut zahtevi za vpis v register iz prvega odstavka tega člena, ki se vloži pri uradu, priložijo naslednje podatke in dokazila:

• o pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka;
• o svojih zakonitih zastopnikih ali nosilcu dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali datum in kraj rojstva, davčna številka, državljanstvo;
• o svojih dejavnostih: oznaka standardne klasifikacije dejavnosti (SKD, NACE ali druga primerljiva oznaka dejavnosti) in opis načina opravljanja storitev virtualnih valut;
• o svojih dejanskih lastnikih: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo ter višina lastniškega deleža ali drug način nadzora;
• za svoje zakonite zastopnike oziroma nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za svoje dejanske lastnike izpis iz kazenske evidence.

(4) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ponudniki storitev virtualnih valut sporočijo uradu v osmih dneh od nastanka spremembe.

(5) Urad zahtevo za vpis v register zavrne, če je bil zakoniti zastopnik, poslovodja, nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanski lastnik ponudnika iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja ali izdaje tajnih podatkov, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.

(6) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi urad od vložnika zahteve za vpis v register ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov vložnika zahteve za vpis v register, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.

(7) Podatki iz prve alineje tretjega odstavka tega člena so javni.

(8) Za odločanje urada o zahtevi za vpis v register se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(9) Minister oziroma ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister) podrobneje določi pravila o vzpostavitvi in vodenju registra.

10. Ponudniki storitev virtualnih valut v desetih dneh po vpisu v register iz prvega odstavka tega člena pisno obvestijo urad o ponudnikih, vključenih v njihove storitve virtualnih valut. Če se sodelovanje med ponudniki storitev virtualnih valut in ponudniki, vključenimi v njihove storitve virtualnih valut, začne po vpisu v register, urad o sodelovanju obvestijo v desetih delovnih dneh po začetku sodelovanja.

(1) Urad izbriše ponudnika iz registra iz prejšnjega člena, če:

1. ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register iz prejšnjega člena;
2. ponudnik pisno obvesti urad o prenehanju opravljanja storitev virtualnih valut;

3. je ponudnik prenehal obstajati ali se je zoper njega začel stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ali

4. če Banka Slovenije ali urad pri nadzoru ponudnika ugotovita kršitve določb tega zakona, ki so hujše narave zaradi višine povzročene škode, višine neposredno ali posredno pridobljene protipravne premoženjske koristi za ponudnika ali zaradi ponavljanja kršitev ponudnika, zaradi katerih je pri ponudniku izkazano povečano tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2) Ponudnik storitev virtualnih valut ne sme več sklepati poslov v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti:

1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve odločbe o izbrisu iz registra;
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka z dnem oddaje pisnega obvestila o prenehanju opravljanja teh storitev uradu;
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja delovanja ali z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije;
4. v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve obvestila o začetku postopka izbrisa iz registra.

(3) Začetek postopka za izbris iz registra iz razlogov iz 4. točke prvega odstavka tega člena urad začne po uradni dolžnosti ali na predlog Banke Slovenije.

(4) Za odločanje urada o izbrisu iz registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Zavezanci iz podtočke p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo naloge iz 17. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino znaša 10.000 eurov ali več.

Zavezanci iz podtočke n) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona izvajajo naloge iz 17. člena tega zakona, če vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša 10.000 eurov ali več.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko določi, da so prireditelji iger na srečo iz 17. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, pri katerih je nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, v celoti ali delno izvzeti iz izvajanja ukrepov, ki se nanašajo na naloge in obveznosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Vlada sprejme pravni akt iz prejšnjega odstavka po oceni tveganja, ki jo izvede Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z uradom. Pri pripravi ocene tveganja se upoštevajo naslednji dejavniki:

• obseg opravljanja storitve igre na srečo,
• stopnja ranljivosti igre na srečo in transakcije,
• uporabljene plačilne metode in
• ugotovitve nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena tega zakona in poročila Evropske komisije o ocenjenih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: nadnacionalna ocena tveganja).

(3) Določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za koncesionarje, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih.

(4) Vsako odločitev o izvzetju prirediteljev iger na srečo iz izvajanja določb tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije sporoči Evropski komisiji.

(1) Ob upoštevanju določb zakona, ki ureja igre na srečo, član uprave koncesionarja, ki prireja posebne igre na srečo, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma številom delnic in njun dejanski lastnik, ne smejo biti pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper človečnost, življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir.

(2) Potrdilo iz kazenske evidence ministrstva pristojnega za pravosodje, mora koncesionar iz prejšnjega odstavka priložiti k vlogi za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo, kot jo ureja zakon, ki ureja igre na srečo.

(3) Nadzorni organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja igre na srečo, lahko koncesionarju iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v trajanju do treh let, če so bili član uprave koncesionarja, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma številom delnic ali njun dejanski lastnik, pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi storitve kaznivih dejanj zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir, če je glede na dejanske okoliščine možno utemeljeno sklepati, da pri koncesionarju obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(4) Pri določanju trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti nadzorni organ upošteva odnos koncesionarja do storitve kaznivega dejanja ter odnos do posledice kaznivega dejanja vključno s pridobljeno koristjo.

(5) Izpolnjevanje pogojev glede nekaznovanosti v skladu s prvim odstavkom tega člena nadzira pooblaščena oseba nadzornega organa, ki po zakonu, ki ureja igre na srečo, izvaja naloge nadzora pri koncesionarju.

(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki le občasno ali v omejenem obsegu izvajajo finančno dejavnost iz 15. točke in podtočke a) do g) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, so lahko izvzeti iz izvajanja določb tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. finančna dejavnost je pomožna in je neposredno povezana z glavno dejavnostjo,
2. čisti letni prihodek pomožne finančne dejavnosti ne presega 100.000 eurov ali ne znaša več kot pet odstotkov skupnega čistega letnega prihodka zavezanca,
3. njihova glavna dejavnost niso:

• revizijske storitve,
• prirejanje iger na srečo,
• računovodske storitve,
• storitve davčnega svetovanja,
• poslovanje z nepremičninami,
• podjetniške ali fiduciarne storitve ali
• notarske in odvetniške storitve,

4. največja možna vrednost transakcije na stranko in posamezno transakcijo – ne glede na to, ali poteka v eni ali več transakcijah, ki se zdijo povezane – ne sme presegati 1.000 eurov in
5. finančna dejavnost se zagotavlja samo osebam, ki so stranke v zvezi z opravljanjem glavne dejavnosti, in ni splošno dostopna javnosti.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če izvajajo denarna nakazila v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena vložijo vlogo za opustitev izvajanja določb tega zakona pri uradu. Vlogi priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o izvedeni oceni tveganja finančne dejavnosti za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4) O vlogi iz prejšnjega odstavka urad odloči z odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za dve leti. Za vnovični izvzem iz izvajanja določb tega zakona se vloži novo vloga v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(6) Če se okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana odločba, pred potekom veljavnosti odločbe spremenijo, oseba iz prvega odstavka tega člena urad obvesti o nastalih spremembah v roku petnajstih dni od nastanka sprememb. Urad lahko na podlagi takega obvestila ali na podlagi drugih informacij po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero razveljavi prejšnjo odločbo ter na novo odloči o dovoljenju za opustitev izvajanja določb tega zakona glede na spremenjene okoliščine.

(7) Urad enkrat letno obvesti Evropsko komisijo o odločbah, izdanih na podlagi tega člena.

Urad, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona in drugi organi, pristojni za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, med seboj sodelujejo in usklajujejo izvajanje politik in dejavnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za doseganje strateških in operativnih ciljev pristojni organi lahko sklepajo sporazume o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo medresorske delovne skupine.

(1) Za ugotovitev, oceno, razumevanje in ublažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma Republika Slovenija izvede nacionalno oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki se posodobi najmanj vsake štiri leta.

(2) Vlada za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji ustanovi stalno medresorsko delovno skupino. Naloge stalne medresorske delovne skupine so:

1. izvedba nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji;
2. priprava poročila o ugotovljenih nacionalnih tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma;
3. priprava predlogov ukrepov in akcijskega načrta za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
4. izvedba drugih analiz s področja pranja denarja in financiranja terorizma, pri katerih je potrebno sodelovanje in usklajevanje med različnimi institucijami, in priprava poročil o izvedenih analizah.

(3) Delo in naloge stalne medresorske delovne skupine iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4) Vlada na podlagi predloga iz 3. točke drugega odstavka tega člena sprejme akcijski načrt za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

(5) Pri izvajanju nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo ugotovitve nadnacionalne ocene tveganja.

(1) Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno objavi na način, da objava ne vsebuje zaupnih podatkov.

(2) Ugotovitve iz poročila nacionalne ocene tveganja so namenjene:

1. izboljšanju nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zlasti z opredelitvijo sektorjev ali dejavnosti, pri katerih zavezanci uporabljajo strožje ukrepe v zvezi s pregledom stranke in drugimi obveznostmi iz tega zakona;
2. ugotavljanju sektorjev ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
3. opredeljevanju prednostne razporeditve vseh virov in sredstev, namenjenih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
4. pripravljanju ustreznih predpisov za posamezne sektorje ali dejavnosti v skladu z ugotovljenimi tveganji pranja denarja in financiranja terorizma;
5. zavezancem kot pomoč pri izvedbi njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;

6. poročanju o institucionalni strukturi in splošnih postopkih nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o dodeljenih človeških in finančnih virih in

7. poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih, namenjenih boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(3) Aktivnosti iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.

(4) Vlada določi sektorje ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

Urad seznani Evropsko komisijo, Evropski bančni organ in druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega člena ter z njegovimi posodobitvami.

(1) V okviru ureditve preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji se lahko upoštevajo priporočila Evropske komisije o ukrepih, primernih za ublažitev tveganj, ugotovljenih v nadnacionalni oceni tveganja.

(2) Če se Republika Slovenija odloči, da ne bo upoštevala priporočil iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za takšno odločitev.

(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, določene s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1. izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
2. vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
3. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
4. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu na podlagi tega zakona;
5. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
6. skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog na podlagi tega zakona;
7. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
8. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
9. izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah;
10. izvajanje drugih nalog in obveznosti na podlagi tega zakona in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi.

(3) Zavezanec lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka izvede s pomočjo enega ali več zunanjih izvajalcev, razen nalog iz 4., 5., 6. in 9. točke prejšnjega odstavka. Če je zavezanec del skupine, lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka, razen imenovanja in izvajanja nalog pooblaščenca iz 83. člena tega zakona, izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni pogoji iz 135. člena tega zakona.

(4) Zavezanec odgovarja za to, da zunanji izvajalec izvede vse naloge v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v skladu s tem zakonom nosi zavezanec, ki posamezne naloge izvede s pomočjo zunanjega izvajalca.

(5) Zavezanec pri sklenitvi, trajanju in odpovedi naročila zunanjemu izvajalcu ravna kot dober gospodar s potrebno skrbnostjo in pisno določi obveznosti, ki izhajajo iz naročila za izvedbo posamezne naloge. Pri tem zavezanec za ustrezno ureditev pogodbene obdelave osebnih podatkov upošteva tudi določbe o zahtevah glede zunanjega izvajanja obdelave osebnih podatkov, določene v 28. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov).

(6) Okoliščina, da zavezanec posamezno nalogo izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ne sme vplivati na kakovost izvedbe notranjih kontrol ali nadzornih organov ovirati pri izvedbi.

(1) Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma da bo poslovno razmerje, transakcijo, produkt, storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja (država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Zavezanec oceni tveganje posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, zavezanec izdela oceno tveganja svojega poslovanja (ocena tveganja zavezanca).

(4) Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, zavezanec izdela oceno tveganja, prek katere presoja tveganost posamezne stranke za pranje denarja in financiranje terorizma (ocena tveganja stranke).

(5) Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah, izdelajo tudi oceno tveganja skupine upoštevajoč tveganja, ki so jim izpostavljene njihove podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti ter skupina kot celota (ocena tveganja skupine).

(6) Ocena tveganja in postopek določanja ocene tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena odražata posebnost zavezanca in njegovega poslovanja.

(7) Oceno tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena zavezanec pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili, ter ob upoštevanju poročila o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja.

(8) Ugotovitve ocene tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena zavezanec dokumentira in posodablja najmanj vsaki dve leti. Dokumentirane ugotovitve so na voljo pristojnim nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona na njihovo zahtevo.

(9) Zavezanec ob vseh pomembnih spremembah svojih poslovnih procesov, kot so na primer uvedba novega produkta, nove poslovne prakse, vključno z novimi distribucijskimi potmi, uvedba nove tehnologije za nove in obstoječe produkte ali organizacijske spremembe, opravi ustrezno oceno, kako te spremembe vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma.

10. Zavezanec oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izvede pred uvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka in v skladu z ugotovitvami sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko izvaja ukrepe poenostavljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poenostavljenem pregledu stranke (62. in 63. člen).

(2) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje pomenijo povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, izvaja ukrepe poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poglobljenem pregledu stranke (64. do 70. člen).

(1) Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na podlagi 18. člena tega zakona, vzpostavi in izvaja učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost (kot npr. velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec).

(2) Politike, kontrole in postopki iz prejšnjega odstavka vključujejo:

1. razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov, ki se nanašajo na:

• modele upravljanja tveganj,
• skrbni pregled stranke,
• sporočanje podatkov uradu,
• varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc,
• notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
• zagotavljanje skladnosti s predpisi,
• varno zaposlovanje ter po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke,
• izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ter

2. vzpostavitev samostojne službe notranje revizije za preverjanje notranjih politik, kontrol in postopkov iz prejšnje točke, če je zavezanec srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(3) Zavezanec, ki je srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, imenuje enega od članov upravnega ali poslovodnega organa, odgovornega za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka in za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(4) Za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj, kot izhaja iz prvega odstavka tega člena, zavezanci iz 4. člena tega zakona, ki imajo podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah ali v tretjih državah, vzpostavijo učinkovite politike, kontrole in postopke, sorazmerne glede na tveganost skupine kot celote. Pri tem se smiselno uporabljajo drugi odstavek tega člena in druge določbe tega zakona.

(5) Pred uvedbo politik, kontrol in postopkov zavezanci pridobijo odobritev lastnega vodstva ter v skladu s smernicami nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.

(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:

1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov na podlagi tega zakona;
4. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

(2) Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka preveri, da ima vsaka oseba, ki nastopa v imenu stranke, pravico zastopanja ali pooblastilo te stranke, ter v skladu s tem zakonom ugotovi in preveri istovetnost vsake osebe, ki nastopa v imenu stranke.

(3) Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena ne glede na obliko pregleda stranke izvede tudi postopek, s katerim v skladu s 66. členom tega zakona ugotavlja politično izpostavljenost stranke oziroma dejanskega lastnika.

(4) Zavezanec izvaja vse ukrepe pregleda stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer obseg izvajanja ukrepov določi ob upoštevanju tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(5) Pri določanju obsega izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka zavezanec upošteva vsaj:

• namen sklenitve in naravo poslovnega razmerja,
• višino sredstev, vrednost premoženja ali obseg transakcij,
• čas trajanja poslovnega razmerja in
• skladnost poslovanja z namenom sklenitve poslovnega razmerja.

(6) Zavezanec postopke izvajanja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena in način določanja obsega iz četrtega in petega odstavka tega člena opredeli v svojih notranjih aktih.

(7) Zavezanec nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona na njihovo zahtevo predloži ustrezne analize, listine in druge podatke, s katerimi izkazuje, da so izvedeni ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

(1) Zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3. pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
4. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
5. vedno, kadar so v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

(2) Če zavezanec s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi že vzpostavljenega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, zavezanec pridobi le manjkajoče podatke iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona, in sicer pod pogojem, da je predhodno opravil pregled stranke na način, kot to določa 21. člen tega zakona, in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, zagotovil ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(3) Pri transakcijah iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prireditelj in koncesionar, ki prirejata igre na srečo, preverita istovetnost stranke, ki opravlja transakcijo, in pridobita predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni ali na drugih vplačilnih ali izplačilnih mestih glede na vrsto igre na srečo ali načina igranja.

(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se v skladu s tem zakonom šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih, ter izvajanje transakcije iz 3. točke prvega odstavka tega člena pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo.

(5) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se v skladu s tem zakonom šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(6) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in zavezancem iz 6. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se v skladu s tem zakonom šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja investicijskega sklada oziroma drugi listini, na podlagi katere vlagatelj pristopi k investicijskemu skladu. Pristop k pravilom upravljanja drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja ista družba za upravljanje oziroma upravljavec alternativnega investicijskega sklada, se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke tudi pri vsaki občasni transakciji, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov.

(2) Občasna transakcija iz prejšnjega odstavka je transakcija, ki jo izvaja stranka, ki z zavezancem nima sklenjenega poslovnega razmerja.

(3) Prenos sredstev iz prvega odstavka tega člena pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti, vključno z naslednjimi plačilnimi storitvami:

1. kreditnim plačilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,
2. direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,

3. denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ne glede na to, ali gre za domače ali čezmejne plačilne transakcije, in

4. prenosom, izvedenim z uporabo plačilnih kartic, elektronskim denarjem, mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali predplačniškimi ali naročniškimi informacijsko-tehnološkimi napravami s podobnimi značilnostmi.

(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona zavezanec izvede ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona pred sklenitvijo poslovnega razmerja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v skladu s 18. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar najhitreje po prvem stiku med zavezancem in stranko, njenim pooblaščencem ali zakonitim zastopnikom.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec iz 1. in 13. točke ter podtočke h) in i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, poleg ukrepov pregleda stranke izvede še naslednje ukrepe pregleda upravičencev izplačil po polici, takoj ko so upravičenci opredeljeni ali določeni:

1. za upravičence, ki so ob sklepanju posla opredeljeni kot točno določene fizične ali pravne osebe ali podobni pravni subjekti tujega prava, zavezanec pridobi podatke o njihovem osebnem imenu in datumu rojstva;
2. za upravičence, ki so opredeljeni po značilnostih, kategorijah ali na druge načine, zavezanec pridobi dovolj podatkov in informacij, tako da bo lahko v času izplačila zagotovo ugotovil in preveril njihovo istovetnost.

(4) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi in preveri istovetnost upravičenca v času izplačila. V primeru popolnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja ali življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, na tretjo osebo zavezanec, ki je seznanjen s prenosom, opredeli novega upravičenca v času prenosa zavarovanja na tretjo osebo.

Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona zavezanec ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena tega zakona, izvede pred izvršitvijo transakcije.

(1) Zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s 76. členom tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji, ki jih ima.

(2) Zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka dokumentira svoje ravnanje in dokumentacijo hrani v skladu s tem zakonom.

(1) Zavezanci iz 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, če na podlagi izvedene ocene tveganja ugotovijo, da obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, in če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. glede plačilnega instrumenta:

• nanj ni mogoče znova naložiti podatkov ali
• najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v Republiki Sloveniji;

2. najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu, ne presega 150 eurov;
3. plačilni instrument se lahko uporablja le za nakup blaga ali storitev;
4. plačilnega instrumenta ni mogoče naložiti z anonimnim elektronskim denarjem;
5. izdajatelji elektronskega denarja v zadostni meri spremljajo transakcije ali poslovno razmerje, kot to določa 4. točka prvega odstavka 21. člena tega zakona, da lahko odkrijejo neobičajne ali sumljive transakcije.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pregled stranke iz 21. člena tega zakona opravi pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani znesek presega 50 eurov na transakcijo.

(3) Plačilna transakcija na daljavo iz prejšnjega odstavka ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.

(4) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena o opustitvi določenih ukrepov pregleda stranke obvestijo urad pred trženjem produkta. Obvestilu priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in oceno tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka tega člena.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena opustitev določenih ukrepov pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom, sredstvi ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice izpolnjujejo zahteve, enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.

(1) Zavezanec za:

• stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• zakonitega zastopnika pravne osebe,

ugotovi in preveri njegovo istovetnost ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument stranke ob njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.

(2) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona ob smiselni uporabi 36. člena tega zakona.

(3) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke v skladu s tem členom podvomi v resničnost pridobljenih podatkov ali verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, zahteva tudi pisno izjavo stranke.

(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o fizični osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, pisnega pooblastila, ki ga identificirani pooblastitelj podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis pooblastitelja overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z vidika popolnosti podatkov, datuma izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin lahko šteje za verodostojnega in ustreznega.

(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona, zavezanec od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretjega, zavezanec ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba pridobiti izjave iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o stranki in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način, določen v prvem odstavku tega člena.

(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, od pooblaščenca zahteva pisno izjavo.

(1) Če poslovno razmerje v imenu stranke, ki je pravna oseba, namesto njenega zakonitega zastopnika sklepa njegov pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga zakoniti zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis zakonitega zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z vidika popolnosti podatkov, datuma izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin lahko šteje za verodostojnega in ustreznega.

(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona, zavezanec od zakonitega zastopnika pridobi izjavo, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretje osebe, zavezanec ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba pridobiti izjave iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o zakonitem zastopniku in pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način določen v prvem odstavku tega člena.

(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov od njega zahteva tudi pisno izjavo.

(1) Ne glede na določbe 29., 30., in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca tudi na način, da stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec niso osebno navzoči, če je ugotovljeno neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(3) Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v skladu s tem členom, če sprejme in izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, ki nastanejo zaradi njihove nenavzočnosti.

(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(2) Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi prejšnjega odstavka se lahko uporablja za:

• stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• pooblaščenca stranke iz prejšnje alineje,
• zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.

(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije ni dovoljeno, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni preklical.

(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke z uporabo videoelektronske identifikacije, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
2. istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke, v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,

3. stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, in

4. stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(2) Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.

(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4) Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca.

(5) Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti iz prvega odstavka tega člena.

(1) Poleg načinov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti strank, določenih v 32., 33. in 34. členu tega zakona, lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke tudi z uporabo drugih ustrezno varnih daljinsko upravljanih ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu s 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
2. istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke, v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,

3. stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, in

4. stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(2) Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.

(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4) Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca.

(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, podrobneje določi zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati identifikacijska sredstva in postopki ugotavljanja in preverjanja istovetnosti strank iz prvega odstavka tega člena.

(1) Zavezanec za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki jo zavezancu v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.

(3) Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register. V zvezi z vpogledom v register zavezanec hrani podatke o datumu in času vpogleda ter istovetnosti osebe, ki je opravila vpogled. Izpis iz registra zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(4) Druge podatke iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, zavezanec pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatki o dejanskem lastniku, ki se pridobivajo v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju dejanskega lastnika, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva njegovo pisno izjavo.

(6) Zavezanec pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveri naravo registra, iz katerega bo pridobil podatke za preverjanje istovetnosti.

(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

(1) Če je stranka oseba civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, zavezanec:

1. ugotovi in preveri istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2. pridobi overjeno pisno pooblastilo za zastopanje, pisno pooblastilo, ki ga zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastilo v elektronski obliki, če je podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja;
3. pridobi podatke iz 2. in 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(2) Zavezanec ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prejšnjega odstavka in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument zastopnika ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.

(3) Zavezanec podatke iz 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga zavezancu predloži zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 15. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.

(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko zavezanec v primeru, da je njegova stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno- izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji, ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi le pisno pooblastilo za zastopanje.

(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

(1) Ob upoštevanju 22. člena tega zakona se istovetnost stranke ugotovi oziroma preverja tudi v naslednjih primerih:

1. ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo;
2. ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.

(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali zavezanec, ki opravlja dejavnost oddajanja sefov, pridobi podatke iz 3. in 5. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona se lahko istovetnost stranke ob vsakokratnem pristopu k sefu ugotovi in preveri na podlagi elektronske identifikacijske kartice, osebnega gesla za dostop in videoelektronskega identifikacijskega sredstva oziroma sredstva, ki omogoča identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(4) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu ali le zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe, in veljajo le, če je bila ob sklenitvi poslovnega razmerja istovetnost vseh oseb ugotovljena in preverjena v njihovi osebni navzočnosti.

(5) Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati sefi in videoelektronska identifikacijska sredstva oziroma sredstva, ki omogočajo identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.

(1) Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko ugotovijo in preverijo istovetnost banke in druge kreditne institucije ter njihovih zakonitih zastopnikov s skrbnim zbiranjem in presojo razpoložljivih javno dostopnih informacij o banki ali drugi kreditni instituciji, pri čemer se:

1. ne glede na 36. člen tega zakona istovetnost pravne osebe ugotovi z uporabo virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih,
2. ne glede na 29. in 31. člen tega zakona istovetnost njenih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ugotovi na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(2) Ne glede na določbe 47. člena tega zakona lahko zavezanci iz prejšnjega odstavka ugotovijo dejanskega lastnika banke in druge kreditne institucije na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(3) Ta člen se ne uporablja za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kadar ima banka oziroma druga podobna kreditna institucija sedež v tretji državi z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

(1) Zavezanci iz 4. člena tega zakona izvedejo ukrep ugotavljanja dejanskega lastnika stranke kot sestavni del pregleda stranke iz 21. člena tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.

(2) Poslovni subjekti ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, razen če ta zakon določa drugače.

(3) Podatke in dokumentacijo, pridobljeno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, zavezanci iz 4. člena tega zakona in poslovni subjekt hranijo v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki:

• je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali
• je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z zadostnim deležem ali
• ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;

2. vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

(2) Kazalnik neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali ga imajo fizične osebe iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, je lastništvo več kot 25 odstotkov poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja pri ugotavljanju posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:

• ene ali več fizičnih oseb ali
• ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

(4) Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(5) Če v skladu s tem členom ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik, ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika, in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega gospodarskega subjekta.

(6) Če obstaja dvom, da je v skladu s tem členom ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega gospodarskega subjekta.

(1) Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače.

(2) Kot drugi poslovni subjekt iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:

• Republika Slovenija,
• samoupravne lokalne skupnosti in njihovi ožji deli,
• vlada, ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe, upravne enote in drugi državni organi,
• Banka Slovenije,
• javne agencije,
• javni zavodi, katerih soustanovitelji niso fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava,
• javni skladi.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače, šteje vsaka fizična oseba, ki je:

1. ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,
2. skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,
3. zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.

(1) Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki je:

• ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
• skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
• prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,
• morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov prejemnikov koristi premoženja;

2. kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
3. vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega lastništva ali prek drugačnega nadzora izvaja končni nadzor nad tujim skladom, tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.

(2) Podatke in dokumentacijo o ukrepih, izvedenih za ugotovitev dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava na podlagi prejšnjega odstavka, zavezanec hrani v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.

(1) Poslovni subjekti iz 42. in prvega odstavka 43. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, vključno s podružnicami tujih poslovnih subjektov iz tega odstavka, ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 42. in 43. členu tega zakona.

(2) Poslovni subjekti iz 44. člena tega zakona v skladu z 44. členom tega zakona ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, če ima:

• skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje prebivališče v Republiki Sloveniji;
• skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;
• skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.

(3) Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov.

(4) Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih v skladu z osemnajstim odstavkom 150. člena tega zakona in jo posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.

(5) Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena.

(6) Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom. Ti podatki morajo biti dostopni na sedežu poslovnega subjekta.

(7) V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odredi, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih za čas trajanja iz prejšnjega odstavka.

(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(1) Poslovni subjekti iz prejšnjega člena brez odlašanja posredujejo podatke o svojih dejanskih lastnikih na zahtevo:

• zavezancev iz 4. člena tega zakona, kadar jih zahtevajo v zvezi z izvajanjem ukrepov pregleda stranke v skladu s tem zakonom, ali
• organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča, nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.

(2) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 44. člena tega zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse podatke o svojih dejanskih lastnikih.

(1) Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona in dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra dejanskih lastnikov. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri tako temeljito, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

(2) Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi petega odstavka 42. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so nastale med postopkom preverjanja, dokumentira.

(3) V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti, temveč pri pregledu stranke skladno z drugim odstavkom 30. člena tega zakona preveri, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega.

(5) Ne glede na določbo prvega odstavka 21. člena tega zakona ni potrebno ugotavljati dejanskega lastnika za poslovne subjekte iz drugega odstavka 43. člena tega zakona in za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

(6) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme zanašati izključno na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.

(7) Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke.

(8) Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti v skladu s tem členom, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer zavezanec uporabi za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen). Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le iz registra dejanskih lastnikov.

(9) Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer zavezanec uporabi za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen).

10. Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem lastniku, vpisani v register dejanskih lastnikov, v neskladju s podatki, ki jih je pridobil sam, o tem pisno obvesti urad in mu pošlje vso dokumentacijo, iz katere izhaja ugotovljeno neskladje, v 15 dneh od ugotovitve neskladja.

(1) V registru dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: register) se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, z namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do pomembnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem ter nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu tudi: upravljavec registra).

(3) Poslovni subjekti iz 42. člena, prvega odstavka 43. člena in 44. člena tega zakona, vključno s podružnicami poslovnih subjektov iz tega odstavka, v register vpišejo podatke o svojem dejanskem lastniku v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(4) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 44. člena tega zakona v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.

(6) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 44. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje, da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.

(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih na način, da v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:

• subjekti iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki nimajo poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 50. člena tega zakona,
• samostojni podjetniki posamezniki,
• posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in
• enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba.

(8) Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi v skladu s šestim in sedmim odstavkom 50. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri subjektih iz prve alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.

(9) Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.

10. Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, če njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, v register vpiše podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka.
11. Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, ki je sam opravil vpis podatkov o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih v register, lahko pošlje upravljavcu registra zahtevo za nadaljnji samodejni prenos podatkov o dejanskem lastniku v skladu z osmim odstavkom tega člena.
12. Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec registra ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za poslovne subjekte iz druge in tretje alineje sedmega odstavka tega člena, če je v Centralnem registru prebivalstva pri fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti pri subjektu, vpisan status »umrl«.
13. Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec registra ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za poslovne subjekte iz sedmega odstavka tega člena, če v Poslovnem registru Slovenije, Centralnem registru prebivalstva ali davčnem registru ni vpisanih vseh podatkov, potrebnih za vpis poslovnega subjekta in njegovega dejanskega lastnika v register.
14. Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, da je bila neskladnost podatkov o dejanskem lastniku odpravljena.
15. Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
16. Za pravilnost podatkov, vpisanih v register, so odgovorni poslovni subjekti.

(1) Register se poveže z registri, v katerih se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih drugih držav članic prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s prvim odstavkom 22. člena Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, določenimi z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Evropska komisija.

(2) Prek sistema povezovanja registrov upravljavec registra zagotovi, da so na voljo podatki o dejanskih lastnikih iz 50. člena tega zakona še pet let po tem, ko se poslovni ali drugi pravni subjekt izbriše iz registra.

(1) V register se vpišejo naslednji podatki:

1. podatki o poslovnem subjektu:

• za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta,
• za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra;

2. podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra;
3. v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, katerih interes je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;

č) oznaka o samodejnem vpisu dejanskega lastnika poslovnega subjekta;

4. oznaka o ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku poslovnega subjekta.

(2) Kadar gre za nerezidenta, ki mu nista dodeljeni ne matična številka ne davčna številka, se v register namesto matične in davčne številke vpiše podatek o tujem identifikatorju subjekta, o državi, ki je ta identifikator dodelila, in o registru, v katerega je subjekt v tuji državi vpisan.

(3) Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:

• se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov,
• so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in
• so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena tega zakona dostopni še 30 let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra.

(4) Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca registra.

(5) Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije, podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega registra Slovenije oziroma davčnega registra. Kadar gre za nerezidenta iz drugega odstavka tega člena, se tako prvi vpis v register kot tudi vse spremembe podatkov v register vpišejo ročno.

(6) Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne številke.

(7) Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.

(8) Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana niti v Centralni register prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.

(9) Minister podrobneje določi:

• način vpisa podatkov, ki se vpišejo v register,
• šifrant o načinu nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom,
• šifrant poslovnih subjektov iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki nimajo poslovnih deležev,
• način posredovanja javnih podatkov v svetovni splet,
• način vzdrževanja in upravljanja ter tehnične zahteve za vzpostavitev registra,
• način izmenjave podatkov registra med državami članicami prek evropske platforme.

(1) Podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku so javni in brezplačno dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

(2) Nihče, razen zavezanci iz 4. člena tega zakona ter organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, nima pravice dostopa do podatkov iz registra na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba dejanski lastnik poslovnega subjekta in dejanski lastnik katerega subjekta je.

(3) Zavezanci iz 4. člena tega zakona imajo neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, ko izvajajo pregled stranke po določbah tega zakona. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se zavezancem iz 4. člena tega zakona omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(4) Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona imajo brezplačen neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter odkrivanjem drugih kaznivih dejanj. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se navedenim subjektom iz tega odstavka omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena in datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena ter naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

(5) Upravljavec registra dejanskemu lastniku in poslovnemu subjektu ne sme razkriti informacij o dostopu do podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom. Teh informacij upravljavec registra v primeru predkazenskega in kazenskega postopka ne sme razkriti do zavrženja ovadbe ali vložitve zahteve za preiskavo ali obtožnega akta, v drugih primerih pa, če obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti postopkov, ki so še v izvajanju ali bodo osnova za nadaljnje postopke, vendar v nobenem primeru ne več kot 8 let od posameznega dostopa.

(6) Organ, ki je dostopal do podatkov v skladu s četrtim odstavkom tega člena, mora upravljavcu registra v roku petnajstih dni od prejema zahteve upravljavca registra sporočiti, ali obstajajo zadržki iz prejšnjega odstavka v zvezi z razkritjem informacij o dostopu. Upravljavec registra je vezan na odločitev organa iz četrtega odstavka tega člena o obstoju zadržkov.

(7) Zavezancu iz 4. člena tega zakona za dostop do podatkov iz registra upravljavec registra lahko zaračuna stroške v skladu s tarifo. Tarifo določi upravljavec registra v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(8) Ne glede na določbe tega člena imajo državni organi neposreden brezplačen elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, ki so vpisani v register, kadar odločajo o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se državnim organom omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona podatke, informacije in dokumentacijo o dejanskih lastnikih brezplačno in v primernem času predložijo tuji finančni obveščevalni enoti države članice in nadzornim organom države članice za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma na njihovo pisno zaprosilo.

(1) Zavezanec v okviru pregleda stranke oceni in po potrebi dodatno pridobi podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije na način, da je namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije razumljiva.

(2) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(3) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(4) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 3., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(5) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 4. in 5. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(6) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 23. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.

(1) Zavezanec skrbno spremlja poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njem, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, vključuje:

• preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri zavezancu;
• spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
• preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(2) Obveznost iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka zavezanec izpolnjuje tako, da lahko ves čas trajanja poslovnega razmerja utemelji skladnost strankinega poslovanja.

(3) Za stranko, ki je fizična oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prvega odstavka tega člena obsega:

1. preverjanje podatkov o osebnem imenu, naslovu stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu ter številki, vrsti, nazivu izdajatelja, datumu izdaje in datumu poteka veljavnosti uradnega osebnega dokumenta stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
2. preverjanje ustreznosti pooblastila iz 30. člena tega zakona;
3. ugotavljanje, ali je stranka postala politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(4) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin ter podatkov iz prvega odstavka tega člena obsega:

1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje ustreznosti pooblastila iz 31. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je dejanski lastnik pravne osebe postala politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(5) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, zavezanec v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:

1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.

(6) Zavezanec zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje zavezanec določi na podlagi 18. člena tega zakona ob upoštevanju 14. člena tega zakona. Ne glede na navedeno zavezanec zagotovi, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo.

(1) V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem stranke v nesorazmerju, zavezanec:

• preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine mogoče,
• zabeleži in hrani svoje ugotovitve in
• okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive.

(2) Če zavezanec oceni, da neobičajna transakcija pomeni povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, uporabi enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do 70. člen).

(3) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij zavezanec posebno skrbnost, kot je opredeljena z ravnanji zavezanca v prvem odstavku tega člena, nameni strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami:

1. uvrščenimi na seznam tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali

2. pri katerih je večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4) Povezanost strank, poslovnih razmerij ali transakcij z državami iz prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi glede na pridobljene podatke, s katerimi razpolaga v okviru izvajanja ukrepov za poznavanje svoje stranke, in tveganje za pranje denarja ter financiranje terorizma, ki ga predstavlja stranka, poslovno razmerje ali transakcija.

(5) Zavezanec v primerih iz 1. točke tretjega odstavka tega člena obvezno uporabi ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 69. člena tega zakona.

(6) Za namene 1. točke tretjega odstavka tega člena zavezanec upošteva delegiran akt, ki ga v skladu z 9. členom Direktive 2015/849/EU sprejme Evropska komisija in v katerem so opredeljene tretje države z visokim tveganjem, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma. Informacijo o teh državah urad objavi tudi na svojih spletnih straneh.

(7) Seznam držav iz 2. točke tretjega odstavka tega člena pripravi urad, pri čemer upošteva tudi podatke pristojnih mednarodnih organizacij. Informacijo o teh državah urad objavi na svojih spletnih straneh.

(1) Zavezanec lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona pri sklepanju poslovnega razmerja ali pri izvajanju transakcij zaupa tretji osebi.

(2) Zavezanec predhodno preveri, ali tretja oseba, ki ji bo zaupal izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu.

(3) Pregleda stranke, ki ga je za zavezanca opravila tretja oseba, zavezanec ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti, razen če je pregled opravila s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.

(4) Zavezanec, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem zakonu.

(1) Tretje osebe iz prejšnjega člena so lahko:

1. zavezanci iz 1. do 14. in iz 16. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;
2. banke s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah članicah;
3. revizijske družbe, ustanovljene v državi članici;
4. zavarovalnice s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah članicah;
5. podružnica borznoposredniške družbe, ustanovljena v državi članici;
6. investicijsko podjetje države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državi članici;
7. podružnice investicijskih podjetij tretjih držav, ustanovljene v drugih državah članicah;
8. podružnica družbe za upravljanje, ustanovljena v državi članici;
9. družba za upravljanje države članice in njene podružnice, ustanovljene v državah članicah;
10. podružnica upravljavca alternativnih investicijskih skladov, ustanovljena v drugi državi članici;
11. upravljavec alternativnih investicijskih skladov države članice in njegove podružnice, ustanovljene v državah članicah;
12. podružnice upravljavcev alternativnih investicijskih skladov tretjih držav, ustanovljene v državah članicah;
13. plačilne institucije držav članic in njihove podružnice, ustanovljene v državi članici;
14. družbe za izdajo elektronskega denarja države članice in njihove podružnice, ustanovljene v državi članici.

(2) Tretja oseba je lahko tudi banka, družba za upravljanje, investicijsko podjetje ali zavarovalnica s sedežem v tretji državi, in sicer pod pogojem, da:

• je zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem zakonom, in
• je glede izvajanja teh pravil nadzorovana v skladu s pravili, ki so enaka ali enakovredna določbam tega zakona.

(3) Zavezanci ob upoštevanju informacij, ki jih pridobijo od urada, preverijo, ali so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba šteje tudi notar s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, v kateri je zavezan k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem zakonom, ter je glede izvajanja teh pravil tudi nadzorovan v skladu z določbami, ki so enake ali enakovredne določbam tega zakona.

(5) Ne glede na določbe tega člena kot tretja oseba ne more nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(6) Kot tretje osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se ne štejejo:

• zunanji izvajalci in zastopniki zavezancev,
• osebe, ustanovljene v tretjih državah, ki so uvrščene na seznam tretjih držav z visokim tveganjem iz 1. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec zaupa izvedbo pregleda stranke tretjim osebam, ki so podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ustanovljene v tretjih državah z visokim tveganjem ali državah, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer pod pogojem, da:

• ima ustanovitelj podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sedež v državi članici in
• podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v celoti izvajajo politike in postopke skupine, ki so enake ali enakovredne določbam 78., 79. in 82. člena tega zakona.

Ne glede na prvi odstavek 56. člena tega zakona zavezanec ne sme zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(1) Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto zavezanca opravi pregled stranke, zavezancu nemudoma predloži pridobljene podatke o stranki, ki jih zavezanec potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.

(2) Tretja oseba zavezancu na njegovo zahtevo brez odlašanja predloži kopije listin in drugo dokumentacijo, na podlagi katerih je opravila pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki. Pridobljene kopije listin in dokumentacije zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(3) Tretja oseba po posredovanju podatkov, kopij listin in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena zavezancu ne sme hraniti podatkov, listin in dokumentacije o stranki, ki jih je pridobila v okviru pregleda stranke.

(4) Če zavezanec presodi, da obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske dokumentacije ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, pregled opravi sam.

(5) Zavezanec ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:

1. je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s 57. členom tega zakona;
2. je tretja oseba, ki ji je zavezanec zaupal pregled stranke, ugotovila in preverila istovetnost stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 56. člena tega zakona;
3. od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobil podatkov iz prvega odstavka tega člena;
4. obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, zavezanec pa ne opravi pregleda stranke sam.

Zavezanec lahko v okviru svoje politike skupine zaupa izvajanje ukrepov pregleda stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona tretji osebi, ki je del te skupine, in sicer pod pogojem, da:

1. ta skupina izvaja ukrepe pregleda stranke in upošteva obveznosti glede hrambe podatkov ter ima uveljavljene ustrezne programe proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona ali drugim predpisom, in

2. izvajanje obveznosti iz prejšnje točke na ravni skupine nadzorujejo nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona ali pristojni nadzorni organi držav članice ali tretje države.