Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi
SAMOZAPOSLENI V KULTURI, NOVINARJI, ŠPORTNIKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 2/2025 z dne 10.01.2025
V Uredbi o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16, 84/16, 25/23 in 44/24) se v 2. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti padajoče glede na obseg dejavnosti.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek in se spremenijo tako, da se glasijo:
»(5) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.
(6) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.
(7) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
(8) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v obravnavo vladi.
(9) Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano javnost.«.
»(3) Prijavitelj se lahko v razvid vpiše z največ petimi poklici, med katerimi določi primarni poklic in poklice razvrstiti padajoče glede na obseg dejavnosti.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek in se spremenijo tako, da se glasijo:
»(5) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v obdobju zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.
(6) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, priporočil ter drugih ustreznih dejstev, iz katerih sta razvidna obseg in kakovost njegovega dela v času študija.
(7) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
(8) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v Prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture pripravi predlog poklicev in jih posreduje v obravnavo vladi.
(9) Minister v sodelovanju s strokovnimi komisijami najmanj vsaka tri leta pregleda seznama specializiranih poklicev in kriterijev ter morebiten predlog sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo vladi. Minister k oddaji predlogov za dopolnitev seznamov pozove tudi strokovno in zainteresirano javnost.«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
(1) Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba posvetovati s strokovno komisijo.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni dolžnosti.«.
»3. člen
(1) Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem, ki je ob ponovnem vpisu določen s to uredbo, se preveri le izpolnjevanje pogoja, da posameznik ni uživalec pokojnine. V tem primeru se ministru o vpisu v razvid ni treba posvetovati s strokovno komisijo.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan v skladu s 7. členom te uredbe po uradni dolžnosti.«.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
(1) Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi I.
(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi II.
(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.
(4) Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II te uredbe.«.
»9. člen
(1) Za izjemni kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot izjemno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi I.
(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (celostna ocena kakovosti prijaviteljevega dela in prispevek k razvoju področja; referenčnost prijavitelja; prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture; nominacije za nagrade in nagrade; razvoj veščin, povezanih s področjem dela). Predlagateljevo delo je ovrednoteno kot visoko strokovno, če po oceni strokovne komisije dosega točkovne pragove, ki so določeni v Prilogi II.
(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela za posamezne specializirane poklice ter specializirane deficitarne poklice so določeni v Prilogah I in II te uredbe.
(4) Pri vrednotenju dela samozaposlenega, ki v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge dela ni opravljal poln delovni čas zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka ali s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko skladno s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravico, da delajo krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se kvantitativni kriteriji oziroma zahtevani točkovni pragovi sorazmerno znižajo tako, kot je določeno v Prilogi I in II te uredbe.«.
V 11. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja strokovne komisije glede izpolnjevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela v zadnjih petih letih pred oddajo vloge, ki so določeni v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe.«.
»(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja strokovne komisije glede izpolnjevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev izjemnosti oziroma visoke strokovnosti predlagateljevega dela v zadnjih petih letih pred oddajo vloge, ki so določeni v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe.«.
V 12. členu se peti in šesti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(5) Nagrade iz prejšnjega odstavka so:
– nagrade, določene v Prilogi V, ki je sestavni del te uredbe;
– druge nagrade s področja kulture, ki jih podeljujejo Republika Slovenija, lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji in organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so na primerljivi ravni z nagradami iz prejšnje alineje oziroma se podeljujejo za področje, poklic ali zvrst kulture, ki nima primerljivih nagrad na državni ravni;
– najvišje nagrade in priznanja svetovnega merila, ki se podeljujejo na nadnacionalni ravni, ter druge mednarodne nagrade in priznanja, za katere strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so na primerljivi ravni z nagradami iz prve in druge alineje tega odstavka.
(6) Druge primerljive umetniške štipendije iz četrtega odstavka tega člena so štipendije, namenjene spodbujanju ustvarjanja na področjih iz 4. člena zakona, ki jih podeljujejo slovenske in mednarodne organizacije ter niso izobraževalne. V primeru dvoma, ali gre za primerljivo umetniško štipendijo, mnenje o tem podajo strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezna področja kulture.«.
»(5) Nagrade iz prejšnjega odstavka so:
– nagrade, določene v Prilogi V, ki je sestavni del te uredbe;
– druge nagrade s področja kulture, ki jih podeljujejo Republika Slovenija, lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji in organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so na primerljivi ravni z nagradami iz prejšnje alineje oziroma se podeljujejo za področje, poklic ali zvrst kulture, ki nima primerljivih nagrad na državni ravni;
– najvišje nagrade in priznanja svetovnega merila, ki se podeljujejo na nadnacionalni ravni, ter druge mednarodne nagrade in priznanja, za katere strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so na primerljivi ravni z nagradami iz prve in druge alineje tega odstavka.
(6) Druge primerljive umetniške štipendije iz četrtega odstavka tega člena so štipendije, namenjene spodbujanju ustvarjanja na področjih iz 4. člena zakona, ki jih podeljujejo slovenske in mednarodne organizacije ter niso izobraževalne. V primeru dvoma, ali gre za primerljivo umetniško štipendijo, mnenje o tem podajo strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezna področja kulture.«.
V 13. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Višino dohodkovnega cenzusa, ki velja v posameznem letu, objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja istega leta na spletnih straneh ministrstva.«.
»(2) Višino dohodkovnega cenzusa, ki velja v posameznem letu, objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja istega leta na spletnih straneh ministrstva.«.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 12 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.