V Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 53/24) se v 2. členu za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen
(vzgojitelj, vzgojitelj v strokovnem centru za otroke s ČVM in obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)
(1) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:
1. 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,
2. 25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
3. 35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
4. 30 ur v programu produkcijske šole,
5. največ polni delovni čas za vzgojitelje in vzgojitelje v strokovnem centru za otroke s ČVM, ki opravljajo nočno delo,
6. največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,
7. 25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.
(2) V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.
(3) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:
1. spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),
2. spremstva iz 64. člena tega pravilnika,
3. načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,
4. dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,
5. vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika,
6. drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.
(4) Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:
– dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,
– pet vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v vzgojni in stanovanjski skupini,
– do šest vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
– 0,5 vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v mladinskem stanovanju,
– dva vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.«.

V 7. členu se v prvem odstavku za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.

V 9. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.«.

V 19. členu se v četrtem odstavku za besedilom »vzgojitelja,« doda besedilo »vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM,«.

V 22. členu se v prvem odstavku za besedo »usmeritvi« črtata vejica in besedilo »zapisnika oziroma individualnega načrta pomoči družini centra za zgodnjo obravnavo«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število otrok, učencev in dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja programa. V enem oddelku je lahko največ en spremljevalec. V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec, se spremljevalec skupine iz 23. člena tega pravilnika ne vključuje.«.