V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1) se v 3. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Za otroke in mladostnike z gluhoto ali težko izgubo sluha oziroma za otroke in mladostnike z gluhoslepoto lahko poteka vzgojno-izobraževalno delo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih, na območjih, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti, pa tudi v italijanskem ali madžarskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih.«.

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda.
Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali socialno-varstvenega zavoda.
Organizacijske enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda iz prejšnjega odstavka se lahko organizirajo le za izvajanje različnih javno veljavnih programov iz 9. člena tega zakona.
Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička.
Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.«.

V 12. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– cilje programa,
– trajanje izobraževanja,
– pogoje za vključitev,
– pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Posebni del vsebuje:
– predmetnik,
– učne načrte in kataloge znanja, v katerih se navedejo cilji predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih enot oziroma sestavin predmetnika ter standardi znanja in znanja, ki se preverjajo ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij v osnovni šoli in ocenjujejo pri maturi oziroma zaključnem izpitu,
– druge programske dokumente (npr. smernice, navodila, priporočila),
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo predmete, strokovne module oziroma druge programske elemente (npr. obvezne izbirne vsebine, druge oblike samostojnega ali skupinskega dela).«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov pripravi pristojni javni zavod iz 28. člena tega zakona, določi pa jih pristojni strokovni svet na podlagi predhodnega soglasja ministra.«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– cilje in načela programa,
– oblike dela in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:
– ime programa,
– cilje in načela programa,
– področja vzgoje in izobraževanja,
– načine napredovanja in dokončanja programa,
– oblike dela,
– trajanje in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci posameznih področij oziroma drugih programskih elementov posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
(vzgojni program dijaških domov)
Vzgojni program dijaških domov obsega:
– ime programa
– cilje programa,
– oblike dela in
– znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov.«.

V 17. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»O pridobitvi javne veljavnosti izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka strokovni svet izda sklep, ki ga ministrstvo, pristojno za šolstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Besedilo 20.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo. Cilje, standarde in merila ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti v posameznem vrtcu in šoli opredelijo, spremljajo ter evalvirajo v okviru programa razvoja vrtca ali šole oziroma letnega delovnega načrta in poročila o njegovi uresničitvi.
Vrtci in šole pri samoevalvaciji uporabljajo podatke o dosežkih otrok, učencev in dijakov pri nacionalnem preverjanju znanja, splošni in poklicni maturi, zaključnem izpitu, lastne evidence oziroma zbirke podatkov in dokumentacijo o vzgojno-izobraževalnem delu ter inšpekcijskih nadzorih in druge podatke o delovanju vrtca ali šole.
Področja spremljanja, standarde in kazalnike ter postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni določi minister.
Šolska inšpekcija ugotavlja in zagotavlja kakovost delovanja vrtcev in šol s sistemskim preverjanjem ter spremljanjem skladnosti izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja z zakonodajo.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja uporablja podatke nacionalnega preverjanja znanja, splošne in poklicne mature, nacionalnih evalvacijskih študij, raziskav, poročil šolske inšpekcije in drugih poročil.
Za ugotavljanje in zagotavljanje mednarodne primerljivosti kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja se Republika Slovenija vključuje v mednarodne raziskave na področju izobraževanja. O vključitvi odloča minister. Za vrtce in šole, izbrane v vzorec mednarodnih raziskav, je sodelovanje v raziskavi obvezno.
Minister imenuje Svet za kakovost in evalvacije in določi njegove pristojnosti.
Predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.«.

V 33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo zagotoviti strokovne delavce v skladu s programom vzgoje in izobraževanja, ki je pridobil javno veljavnost na podlagi četrtega odstavka 17. člena tega zakona.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Zasebni vrtci in šole iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli. Če so pogoji za opremo določeni v programu iz prejšnjega odstavka, mora zasebni vrtec in šola zagotoviti opremo v skladu s tem programom.«.

V 34. členu se v petem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– lokacije, na katerih vrtec oziroma šola izvaja javno veljavni program,«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»Izvajalec mora ministrstvu sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje spremeni program, za katerega je izvajalec vpisan v razvid javno veljavnih programov, šteje, da je izvajalec že vpisan v razvid za izvajanje spremenjenega programa, razen če spremenjeni program vzgoje in izobraževanja določa drugačne pogoje za njegovo izvajanje.
Vpis v razvid zasebne osnovne šole začne veljati z začetkom naslednjega šolskega leta. Predlog za vpis v razvid, ki vsebuje popolno vlogo, je treba vložiti najkasneje šest mesecev pred začetkom izvajanja javno veljavnega izobraževalnega programa.«.
Dosedanji šesti do osmi odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.

Besedilo 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Svet javnega vrtca oziroma šole opravlja naslednje naloge:
– s soglasjem ministra imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole in direktorja,
– sprejema program razvoja, letni delovni načrt, finančni, kadrovski načrt in poročilo o njihovi uresničitvi,
– sprejema letno poročilo o samoevalvaciji vrtca oziroma šole, ki je lahko del poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta,
– odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
– obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,
– odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače,
– obravnava zadeve, ki mu jih predložijo vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov, in
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Svet javnega vrtca oziroma šole odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, razen v primeru disciplinskega postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, začne teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Delavec lahko v 30 dneh od vročitve dokončne odločitve sveta javnega vrtca oziroma šole vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če svet javnega vrtca oziroma šole ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je bila njegova pritožba zavrnjena.
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravno varstvo neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.«.

V 49. členu se v prvem odstavku za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– imenuje in razrešuje pomočnika ravnatelja,«.
Dosedanje šesta do trinajsta alineja postanejo sedma do štirinajsta alineja.
Za dosedanjo štirinajsto alinejo, ki postane petnajsta alineja, se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi:
»– obvešča svet in strokovne organe zavoda ter ustanovitelja o ugotovitvah in ukrepih iz inšpekcijskih in drugih nadzorov,«.
Dosedanje petnajsta do triindvajseta alineja postanejo sedemnajsta do petindvajseta alineja.

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:
»51.a člen
(vodenje medpodjetniškega izobraževalnega centra)
Vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter ima vsaj pet let delovnih izkušenj s področja dejavnosti javne službe oziroma drugih dejavnosti, ki jih zavod izvaja v skladu z ustanovitvenim aktom.«.

V 53. členu se prvi, drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole, opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom in najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona.«.

Besedilo 53.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra.
V izbirnem postopku svet s sklepom izloči prijavljene kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom.
Svet mora pred odločitvijo o imenovanju kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti o posameznem kandidatu in njegovem programu vodenja:
– mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
– mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti,
– mnenje sveta staršev in
– mnenje direktorja, če gre za imenovanje ravnatelja organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, podajo tudi dijaki oziroma študenti.
Vsa mnenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti pisno obrazložena. Kandidati za ravnatelja, ki so člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora ali sveta staršev, v zavodu, v katerem kandidirajo za ravnatelja, se v postopku oblikovanja mnenja izločijo.
Če je član sveta kandidat za ravnatelja, se mora izločiti iz celotnega postopka imenovanja od trenutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnatelja, pa do konca tega postopka. Kandidat mora svet pisno obvestiti o svoji izločitvi.
Ravnatelj, ki ponovno kandidira za ravnatelja, se izloči v postopku imenovanja ravnatelja, kjer obstaja možnost vplivanja ali nezdružljivosti zaradi nasprotja interesov.
V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.
Svet v primeru iz šestega in osmega odstavka tega člena odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.
Če lokalna skupnost ali organi iz tretjega odstavka tega člena ali dijaki oziroma študenti iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.
Svet po pridobitvi mnenj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imenuje ravnatelja in obrazložen sklep o imenovanju v soglasje posreduje ministru. S sklepom o imenovanju svet določi tudi dan začetka mandata ravnatelja.
Minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja, če:
– je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja, ki jih svet zavoda ni odpravil,
– ugotovi obstoj razlogov iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona.
Če minister zavrne soglasje v skladu s prejšnjim odstavkom, svet odpravi sklep o imenovanju kandidata za ravnatelja in ponovi postopek za imenovanje ravnatelja.
Minister soglasje k sklepu o imenovanju ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o imenovanju. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano.
Postopek imenovanja ravnatelja se zaključi po pridobitvi soglasja ministra. Svet o svoji odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.
Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.«.

V 54. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja javnega vrtca oziroma šole ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.«.

V 55. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ministra. Soglasje ministra ni potrebno, če se direktor razreši na njegov predlog.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet javne šole imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja, ravnateljev organizacijskih enot ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.«.

Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelja razreši svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra.
Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost in organe iz tretjega odstavka 53.a člena tega zakona, dijake in študente.
Če ravnatelj sam zahteva razrešitev, se drugi odstavek tega člena ne uporablja.
Svet obrazloženi sklep o razrešitvi ravnatelja posreduje v soglasje ministru. Svetu ni treba pridobiti soglasja ministra, če se ravnatelj razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo.
Minister zavrne soglasje k razrešitvi, če je bil ravnatelj razrešen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena ali prvim odstavkom 59.a člena tega zakona. Če minister zavrne soglasje, svet odpravi sklep o razrešitvi ravnatelja.
Minister soglasje k sklepu o razrešitvi ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o razrešitvi. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano.
Postopek razrešitve ravnatelja se zaključi s soglasjem ministra. Svet zavoda vroči sklep o razrešitvi ravnatelju. Z vročitvijo sklepa preneha ravnatelju pogodba o zaposlitvi, o čemer izda svet ugotovitveni sklep.
Če v primerih iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona svet javnega vrtca ali šole ravnatelja ne razreši, minister pozove svet, da začne postopek razrešitve. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko minister sam razreši ravnatelja, če svet v dveh mesecih od poziva ministra ravnatelja ne razreši.
Minister pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznani z razlogi zanjo in mu da možnost, da se o njih pisno izjavi, ter o tem obvesti lokalno skupnost, če je ustanoviteljica vzgojno-izobraževalnega zavoda. Minister vroči sklep o razrešitvi ravnatelju in o razrešitvi obvesti svet javnega vrtca ali šole.
Zoper sklep o razrešitvi ima ravnatelj pravico uveljavljati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v 59.a členu tega zakona.
Sodno varstvo se uveljavlja v 30 dneh po vročitvi sklepa o razrešitvi pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
Ta člen se smiselno uporablja tudi za razrešitev direktorja.«.