V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) se v 8. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za otroke, ki so pripadniki romske skupnosti in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture.«.

V 16. členu se v prvem odstavku za besedilom »naravoslovja in tehnike,« doda besedilo »informatike in digitalnih tehnologij,«.
V drugem odstavku se za besedo »gluhoslepoto« doda beseda »osnovna«.
V tretjem odstavku se za besedilom »enakovrednim izobrazbenim standardom,« doda beseda »osnovna«.

V 17. členu se v drugem odstavku beseda »Šola« nadomesti z besedama »Osnovna šola«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, v 8. in 9. razredu pa lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.

V 31. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V letnem delovnem načrtu se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in organizacija razširjenega programa, ki ga izvaja osnovna šola, načrt vzgojnih dejavnosti in druge oblike organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se osnovna šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi osnovna šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev osnovne šole, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, dejavnosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.«.

V 32. členu se v naslovu člena pred besedo »šole« doda beseda »osnovne«.
V prvem odstavku se črta besedilo »vsebino vzgojnega načrta,«.
V drugem odstavku se pred besedo »šole« doda beseda »osnovne«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen
(vpis v 1. razred)
Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let.
Starši imajo pravico in dolžnost vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa otroka mora vpisati. Javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo mora otroka vpisati v 1. razred tudi po preteku roka za vpis, če se preseli v šolski okoliš te osnovne šole ali če so starši otroka vpisali v zasebno osnovno šolo in je slednja vpis zavrnila.
Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih javna ali zasebna osnovna šola s koncesijo vpiše v 1. razred, si osnovna šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo.
Vpis v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v osnovno šolo v svojem šolskem okolišu, najpozneje v 14 dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri osnovni šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.
Osnovna šola tri mesece pred začetkom pouka staršem izda potrdilo o šolanju.«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(odložitev šolanja)
Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v osnovno šolo. Starši oziroma zdravstvena služba lahko predlog za odložitev šolanja vložijo najpozneje do 31. marca tekočega leta za naslednje šolsko leto.
Učencu se lahko med šolskim letom v 1. razredu na predlog staršev oziroma na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje do naslednjega šolskega leta. Predlog za odložitev šolanja se lahko vloži do 31. oktobra tekočega šolskega leta.«.

47. člen se črta.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(vpis in prepis)
Če se učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge šole, želi prepisati na to osnovno šolo, mu mora osnovna šola omogočiti prepis. Učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na osnovni šoli, v katero je že vpisan.
Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar najpozneje 15 dni pred začetkom novega šolskega leta, če osnovna šola, v katero želijo starši prepisati učenca, s tem soglaša.
Če se želi učenec prepisati iz zasebne osnovne šole v javno osnovno šolo, ga javna osnovna šola v šolskem okolišu, v katerem ima učenec prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče, mora sprejeti.
V primeru vpisa šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji osnovna šola na podlagi dokazil ugotovi, v kateri razred se bo otrok vključil. Pri tem osnovna šola upošteva predložena dokazila o predhodnem izobraževanju in starost otroka. Osnovna šola pri vključitvi otroka lahko upošteva tudi njegovo poznavanje slovenskega jezika.«.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati ostalih dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa.
Starši morajo zagotoviti, da učenec redno obiskuje pouk in se udeležuje dejavnosti v okviru obveznega programa ter ravna skladno z dolžnostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.
Učenci priseljenci iz drugih držav in učenci, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom se udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«.

V 53. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Starši morajo ob vsakem izostanku učenca najpozneje v dveh delovnih dneh razredniku sporočiti vzrok za izostanek. Po vrnitvi učenca v osnovno šolo, najpozneje pa v petih delovnih dneh, starši razredniku predložijo opravičilo za izostanek.«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če starši v roku iz prejšnjega odstavka razredniku ne predložijo opravičila, razrednik izostanka ne opraviči. Če razrednik posumi v verodostojnost opravičila, o tem obvesti starše in o opravičenosti izostanka odloči na podlagi dodatnih informacij staršev. Neopravičen izostanek se zabeleži pri urah pouka in dejavnostih obveznega programa.
V primeru ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankov učenca iz prejšnjega odstavka osnovna šola deluje vzgojno, in v primerih, ko gre za sum ogroženosti otroka zaradi neizpolnjevanja starševske skrbi in odgovornosti v smislu neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti otroka lahko obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»54. člen
(prepoved izključitve)
Učenec ne sme biti izključen iz osnovnošolskega izobraževanja, dokler je šoloobvezen, lahko pa se ga prepiše ali prešola v skladu s tem zakonom.«.

Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori z lokalno skupnostjo.
Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Pravica do brezplačnega prevoza se zagotovi z organiziranim prevozom. Če ga ni mogoče zagotoviti ali ni gospodarno, se lahko staršem povrne strošek mesečne vozovnice za javni prevoz. Izjemoma, ko ni organiziranega ali javnega prevoza, se lahko staršem povrne strošek kilometrine za prevozne stroške po najkrajši javni cesti v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi.
Kilometrina se obračuna v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za pot, ki jo opravijo do osnovne šole in nazaj, in sicer v višini, kot velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z njega. Staršem se strošek kilometrine za prevozne stroške povrne, če ne dobijo teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova, kar potrdijo s pisno izjavo.
Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.
Starši imajo pravico povrnitve stroškov prevoza v skladu s tem členom od 1. septembra tekočega leta, če so vložili vlogo za povrnitev stroškov do začetka šolskega leta, če so vložili vlogo med šolskim letom, pa od prvega dne naslednjega meseca od njene vložitve. Glede povrnitve stroškov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pravica povrnitve stroškov prevoza pripada staršem otrok od začetka obiskovanja izobraževalnega ali posebnega programa, določenega v odločbi o usmeritvi v tekočem šolskem letu, ne glede na datum izdaje te odločbe.
Lokalna skupnost lahko s svojimi akti podrobneje določi način organizacije prevozov in povračila prevoznih stroškov za zagotavljanje pravice učenca do brezplačnega prevoza.
Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Otroci s posebnimi potrebami, vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialnovarstvenem zavodu, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, imajo pravico do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic. Osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi za otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo, na organiziranem prevozu zagotovi spremstvo odrasle osebe, ki po opravljenem usposabljanju v zdravstveni ustanovi kot laični sodelavec nudi tudi zdravstveno pomoč na prevozu.
Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, imajo pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre. Otroci s posebnimi potrebami se lahko na podlagi odločbe o usmeritvi vključijo v oskrbo in vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod ali v dom za učence in imajo pravico do brezplačnega prevoza do prebivališča in nazaj ob pouka prostih dnevih.
Osnovna šola učencem, ki čakajo na organiziran prevoz, zagotovi varstvo.
Učenec, ki se prešola v skladu s 60.k členom tega zakona, ima pravico do prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.«.