V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE) se v 5. členu v 7. točki besedilo »izvrševanje proračuna« nadomesti z besedilom »javne finance«.
V 10. točki se besedilo »Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3)« nadomesti z besedilom »Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1)«.
Za 12. točko se doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. sredstvo za delo: objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki;«.
Dosedanja 13. točka postane 14. točka.
Za dosedanjo 14. točko, ki postane 15. točka, se doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. višja sila: vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora brezposelne osebe, ki ji preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti po tem zakonu, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti;«.
Dosedanje 15. do 19. točka postanejo 17. do 21. točka.

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela tudi delodajalcu iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) O zavrnitvi javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka zavod izda odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(4) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(5) Zavod ob objavi prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v tej evidenci voden neprekinjeno več kot šest mesecev.
(6) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(javna objava potrebe po prostih začasnih in občasnih delih dijakov in študentov pri zavodu)
(1) Zavod na željo delodajalca javno objavi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.
(2) Zavod ni obvezan javno objaviti potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, če je v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ali za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene javne objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije.
(3) Zavod javno ne objavi potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.«.

V 8.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Brezposelni osebi, ki zaradi višje sile ni pristopila k opravljanju izpita iz znanja slovenskega jezika ali ga ni opravila v roku iz prejšnjega odstavka, se ta rok podaljša za čas trajanja višje sile, vendar največ za obdobje dvanajstih mesecev.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se tek roka prekine:
– če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,
– če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
– če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »enkrat« nadomesti z besedo »večkrat«.
Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.

V 9. členu se v prvem odstavku število »65« nadomesti s številom »67«.
V četrtem odstavku se beseda »osmim« nadomesti z besedo »devetim«.

V 11. členu se v tretjem odstavku besedilo »sedmega in desetega« nadomesti z besedilom »osmega in enajstega«.

V 18. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji za besedo »kariere« doda besedilo »in samostojno učenje«, v četrti alineji pa se pred podpičjem doda besedilo »in zaposlitvena podpora«.

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh, trenutnih in predvidenih potrebah trga dela in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje – storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
– stanje in spremembe na trgu dela;
– trenutne potrebe trga dela ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne napovedi potreb trga dela;
– vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
– roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
(8) Informacije o možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji se lahko nudijo tudi državljanom tretjih držav v državah izvora.
(9) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije in o možnostih zaposlovanja za državljane tretjih držav iz prejšnjega odstavka.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen
(samostojno vodenje kariere in samostojno učenje)
(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
(2) Samostojno učenje zajema pripomočke, s katerimi posameznik dostopa do digitalnih vsebin, s katerimi nadgrajuje svoje znanje in veščine.
(3) Samostojno vodenje kariere in samostojno učenje se zagotavljata vsem osebam.«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora)
(1) Poglobljeno karierno svetovanje je svetovanje v podporo osnovnemu kariernemu svetovanju in vključuje:
– poglobljeno raziskovanje in ocenjevanje interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc za postavljanje kariernih ciljev;
– raziskovanje trga dela in spoznavanje možnosti ter priložnosti v okolju;
– sprejemanje kariernih odločitev;
– izdelavo in uresničevanje kariernega načrta, ki vsebuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, kadar potrebujejo poglobljeno svetovalno podporo pri zaposlovanju.
(3) Zaposlitvena podpora je vrsta storitve, ki se prostovoljno in ob njunem soglasju zagotavlja brezposelni osebi, ki se zaposli, in delodajalcu. Vključuje svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Zaposlitvena podpora se izvaja z namenom ohranitve zaposlitve, in sicer največ šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.
(4) Storitvi iz tega člena se zagotavljata na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
(5) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
(6) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.«.

V 27. členu se v prvem odstavku črta beseda »objavljeno«.
Za prvim odstavkom se doda nov drug odstavek, ki se glasi:
»(2) Zavod in drugi izvajalci po tem zakonu lahko zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena tega zakona izrekel ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka tega člena«.

Besedilo 27.c člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
(3) Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
(6) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.«.

V 27.f členu se v tretjem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka«.

V 30. členu se v prvem odstavku za besedo »dela« dodata vejica in besedilo »ohranitev zaposlitve«, za besedo »kariere« pa besedilo »in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela«.
V tretjem odstavku se za besedo »usposabljanja« doda vejica in besedilo »ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom«.
V sedmem odstavku se besedilo »brezposelne in zaposlene osebe« nadomesti z besedilom »brezposelne osebe, zaposlene in samozaposlene osebe«.

V 37. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Delodajalcem, vključenim v izvajanje programov APZ in zunanjim izvajalcem programov APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov, ki so določeni v podzakonskem aktu iz prejšnjega odstavka.«.

Za 37. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.1 Izbor in register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja«.

V 38. členu se v prvem odstavku za besedo »in« doda besedilo »skladno s 102. členom tega zakona izvajalci, izbrani z javnim razpisom v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance ali z javnim naročilom, skladno predpisi, ki urejajo javno naročanje in«.
V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, se štejejo tudi izvajalci, vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.«.

Za črtanim 46. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.2 Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja«.

Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom, če ta zakon ne določa drugače.
(2) V postopku izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.«.

Za 47. členom se dodajo novi 47.a, 47.b, 47.c, 47.č, 47.d, 47.e, 47.f in 47.g člen, ki se glasijo:

»47.a člen
(javno povabilo)
(1) Javno povabilo, ki se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ najmanj tri delovne dni pred začetkom oddajanja ponudb, pripravi izvajalec ukrepa APZ.
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
(3) Strokovna komisija obravnava ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ izbere ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
(4) Javno povabilo se pripravi tako, da omogoča pripravo popolne vloge za dodelitev sredstev in vsebuje vsaj:
– naziv in sedež naročnika;
– pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
– predmet javnega povabila;
– namen in cilje javnega povabila;
– ciljne skupine oseb,
– pogoje za oddajo ponudb;
– merila za ocenjevanje ponudb;
– višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
– upravičene stroške delodajalca;
– pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
– obdobje izvajanja aktivnosti;
– rok, v katerem mora biti ponudba oddana in do katerega je javno povabilo odprto;
– rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
– navodilo za pripravo in oddajo ponudb;
– kontaktne podatke, kjer lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
– vzorec pogodbe.
(5) Javno povabilo je odprto od datuma in ure določenega v javnem povabilu, do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu.
(6) Če izvajalec ukrepov APZ na podlagi števila vseh prejetih ponudb oceni, da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo zadoščala za izbor že prejetih ponudb, lahko na svoji spletni strani objavi obvestilo o začasni ustavitvi zbiranja ponudb. Po pregledu ponudb, prejetih do objave obvestila, s katerim je bilo začasno ustavljeno zbiranje ponudb, izvajalec ukrepov APZ objavi obvestilo o zaprtju javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev ali pa z obvestilom delodajalce povabi, da nadaljujejo z oddajo ponudb do objave obvestila o zaprtju javnega povabila ali do poteka roka za oddajo ponudb. Obvestila iz tega odstavka se objavijo na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.
(7) Če po objavi obvestila o zaprtju zaradi razdelitve finančnih sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila izbrana, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko izvajalec ukrepov APZ naknadno izbere ponudbo tistega delodajalca, ki je bila prejeta do datuma objave obvestila o zaprtju javnega povabila, je izpolnjevala vse pogoje in merila javnega povabila ter je bila po vrstnem redu prva med ponudbami, ki zaradi razdelitve finančnih sredstev niso bile izbrane, oziroma prva naslednja, če sproščena finančna sredstva, zaradi umika ponudbe ali odstopa od pogodbe že sprejetih delodajalcev, zadostujejo za njen izbor.
(8) Javno povabilo se lahko zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev začasno ustavi ali zapre v celoti, za posamezno regijo, posamezno območno službo izvajalca ukrepov APZ ali koledarsko leto.
(9) Po objavi se lahko javno povabilo spremeni tako, da se zviša višina razpoložljivih finančnih sredstev in določi nov rok za oddajo ponudb. Sprememba velja od objave spremembe javnega povabila na spletni strani izvajalca APZ oziroma od datuma, določenega v spremembi javnega povabila.

47.b člen
(oddaja ponudbe)
(1) Ponudbo sestavljajo prijavni obrazec, pisno soglasje osebe za obdelavo osebnih podatkov, kadar je predlagana za vključitev v ukrep APZ, in drugi dokumenti v skladu z javnim povabilom.
(2) Ponudba se lahko odda elektronsko preko informacijskega sistema izvajalca ukrepov APZ ali po pošti. Na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ se objavijo navodila za oddajo ponudbe. Z javnim povabilom se lahko določi, da se ponudba odda le v elektronski obliki in hkrati določi način elektronske oddaje ponudbe.
(3) Ponudba se odda v roku in na način, ki je določen v javnem povabilu.
(4) Ponudba, ki ni oddana v roku in na način, določen z javnim povabilom, se s sklepom zavrže.
(5) Delodajalec z oddajo ponudbe soglaša, da izvajalec ukrepov APZ v lastnih in uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem povabilu.
(6) Če delodajalec na prijavnem obrazcu predlaga, da se oseba vključi v ukrep APZ, mora za namen preverjanja pogojev za njeno vključitev priložiti pisno soglasje osebe za vpogled in obdelavo naslednjih osebnih podatkov, v katere lahko zavod vpogleda v skladu s tem zakonom:
– ime in priimek;
– EMŠO, za tuje državljane pa datum rojstva in spol;
– davčno številko;
– državljanstvo;
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;
– status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet – če se oseba o tem izjavi);
– telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
– zavarovalno dobo;
– delovno dobo.
(7) Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji, merili in ostalimi določili javnega povabila.

47.c člen
(obravnava ponudb)
(1) Prejete ponudbe obravnavajo strokovne komisije iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona po vrstnem redu njihovega prispetja. Odpiranje ponudb poteka najmanj enkrat na mesec in je javno. Izvajalec ukrepov APZ lahko zaradi velikega števila prejetih ponudb, kadar se obravnavajo podatki, ki so po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, označeni kot poslovna skrivnost, ali v primeru drugih objektivnih okoliščin določi, da odpiranje ponudb ni javno.
(2) Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo izvajalec ukrepov APZ prejme od odprtja javnega povabila do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu. Elektronsko oddana ponudba se šteje za pravočasno, če jo v rokih iz prejšnjega stavka prejme informacijski sistem izvajalca ukrepov APZ.
(3) Ponudba, ki ni oddana v roku iz prejšnjega odstavka, se s sklepom zavrže.
(4) Popolna ponudba je ponudba, ki vsebuje vse z javnim povabilom določene obrazce oziroma dokumente. Če je ponudba nepopolna, se delodajalca pozove, da v roku treh dni od vročitve poziva ponudbo dopolni. Dopolnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku treh dni in po roku za oddajo ponudb. Ponudba, ki ni dopolnjena v roku in na način, kot je določeno s tem zakonom, se s sklepom zavrže.
(5) Nerazumljiva je ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, in ponudba, ki vsebuje napake ali nejasnosti. Delodajalca, ki odda nerazumljivo ponudbo, strokovna komisija v roku osmih dni od obravnave ponudbe pozove k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi. Delodajalec mora ponudbo dopolniti oziroma pojasniti v roku petih dni od vročitve poziva strokovne komisije. V dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe delodajalec ne sme spreminjati delov ponudbe, ki bi lahko vplivali na višino upravičenih stroškov, in delov, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale delodajalce. Dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku petih dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku petih dni in po roku za oddajo ponudb.

47.č člen
(izbira ponudbe)
(1) Komisija opravi strokovni pregled prejetih ponudb in preveri, če popolne ponudbe izpolnjujejo pogoje ter ponudbe oceni na podlagi meril, določenih v javnem povabilu.
(2) Ponudba za posamezno javno povabilo se izbere po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in dosežejo minimalno število točk po merilih za ocenjevanje ponudb, kadar je to določeno, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
(3) Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za izbor vseh istočasno prejetih ponudb, ki izpolnjujejo pogoje in merila za ocenjevanje ponudb, se ponudbe izberejo po postopku in merilih, določenih z javnim povabilom.
(4) Ponudba se lahko izbere delno ali v celoti.
(5) Če ponudba ne izpolnjuje pogojev ali po merilih ne doseže zadostnih točk, se izda sklep o neizbiri ponudbe.
(6) V primeru izpolnjevanja pogojev in zadostnih točk za izbor se izbor ponudbe, če je glede na ukrep to potrebno, nadaljuje z napotitvijo oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma z njihovim izborom. Podrobnosti napotovanja oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma njihovega izbora, se določijo z javnim povabilom.
(7) Če delodajalec odstopi od ponudbe in v primerih, ki se štejejo, da je delodajalec odstopil od ponudbe, se postopek s sklepom ustavi.
(8) Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O izbiri ponudbe na njen predlog odloči predstojnik izvajalca ukrepa APZ.
(9) Seznam delodajalcev, katerih ponudba je bila izbrana, se javno objavi.

47.d člen
(sklep o izbiri oziroma neizbiri)
(1) Delodajalcu, katerega ponudba je izbrana, se skupaj s sklepom o izbiri v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od vročitve sklepa o izbiri na poziv k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od ponudbe odstopil.
(2) Delodajalcu, katerega ponudba ni bila izbrana, se vroči sklep o neizbiri, pri čemer mora biti sklep poslan v roku, ki je določen z javnim povabilom.
(3) V sklepu o izbiri oziroma neizbiri morajo biti navedeni razlogi za odločitev.

47.e člen
(pravno varstvo)
(1) Zoper sklepe, izdane v postopku izbora delodajalcev po tem oddelku zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(2) Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.
(3) V upravnem sporu se presoja skladnost izdanega sklepa s tem zakonom, z vsebino javnega povabila, ki predstavlja vsebinski okvir za odločanje, smernicami in načrtom APZ ter katalogom ukrepov APZ.

47.f člen
(splošni pogoji)
(1) Delodajalec, ki odda ponudbo na javno povabilo, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je pravna ali fizična oseba vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,
2. ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v uradne evidence pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
3. nad njim ni s sklepom začet stečajni postopek, postopek prenehanja, postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije,
4. je oddal ponudbo v okviru registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
5. ima s pogodbo o zaposlitvi najmanj tri mesece pred oddajo ponudbe zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, pri čemer se šteje, da je pogoj izpolnjen, če je zaposlena oseba ali samozaposlena oseba v tem obdobju na tej podlagi obvezno zavarovana za najmanj polovico polnega delovnega časa, pri čemer se v število zaposlenih pri ponudniku za preveritev tega pogoja ne vštevajo osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del,
6. na zadnji dan meseca pred mesecem vložitve ponudbe nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti, večji od 50 eurov,
7. je v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja,
8. na dan oddaje ponudbe ni vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami iz pete alineje 122. člena tega zakona,
9. do izvajalca ukrepa APZ nima neporavnanih obveznosti na podlagi pogodb o dodelitvi sredstev APZ,
10. v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov APZ. Če je huje kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov javnih del ali pri izvajanju programov usposabljanja, v katere se vključujejo posebej ranljive brezposelne osebe, in mu je izvajalec ukrepa APZ izdal pisno obvestilo, se obdobje preverjanja iz te točke podaljša na 24 mesecev.
(2) Z javnim povabilom se lahko določi tudi pogoje, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči po pravilu »de minimis« ter pravil za koriščenje sredstev Evropskih strukturnih skladov in drugih finančnih virov.
(3) Kadar je zaradi potreb na trgu dela in glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega povabila to potrebno, se lahko z javnim povabilom merila iz drugega odstavka 47.g člena tega zakona določi kot eden ali več dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delodajalec.
(4) Z javnim povabilom se lahko, upoštevajoč namen, predmet in cilje javnega povabila, določi skupine delodajalcev, ki ne morejo biti vključeni v izvajanje ukrepov APZ.
(5) Dan, na katerega morajo biti izpolnjeni pogoji, se določi z javnim povabilom.

47.g člen
(merila za ocenjevanje ponudb)
(1) Z javnim povabilom se lahko določi eno ali več meril za ocenjevanje ponudb delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje javnega povabila.
(2) Merila za ocenjevanje ponudb se lahko nanašajo na:
1. prijavljeni program,
2. število oseb, ki se lahko vključijo, in možnost oddaje več ponudb,
3. predhodno vključenost v ukrepe APZ in s tem povezane omejitve in zahteve, tako na strani delodajalca kot na strani osebe, ki se vključuje v program,
4. omejitve in zahteve glede oseb, ki se lahko vključijo v program,
5. lastnosti in osebne okoliščine oseb, ki se lahko vključijo v program,
6. potrebe in razmere na trgu dela na območju Republike Slovenije ali v posamezni regiji,
7. socialni in geografski položaj delodajalca,
8. prispevek oziroma usmerjenost delodajalca k trajnostnemu razvoju, digitalnemu ali zelenemu prehodu,
9. posebne zahteve, ki se nanašajo na delovno mesto,
10. stanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji ali posamezni regiji,
11. število zaposlenih pri delodajalcu in velikost delodajalca,
12. lastnosti, ki jih mora izpolnjevati delodajalec,
13. zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, kot so ugotovljena ustreznost in primernost vključitve v program, opredeljeni zaposlitveni cilji v zaposlitvenem načrtu ali drugo,
14. sankcije, izrečene na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
15. druga merila, določena z javnim povabilom, glede na stanje trga dela in namen ter cilje javnega povabila, v skladu s tem zakonom.
(3) Merila za ocenjevanje ponudb iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti skladna s tem zakonom, smernicami in načrtom za izvajanje ukrepov APZ ter katalogom ukrepov APZ ter predmetom, ciljem in namenom posameznega javnega povabila.«.

Za 48. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.3 Javna dela«.

V 50. členu se v drugem odstavku črta besedilo », vendar pri istem izvajalcu javnih del«.