Ta aneks se sklepa zaradi določitve podrobnejših kriterijev in meril za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev. S tem aneksom se spreminja tudi določba glede varstva starejših delavcev in pogojev za delovanje sindikata ter določajo spremembe in dopolnitve Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24 in 109/24 – popr).

Javni uslužbenec je lahko upravičen do dela plače za delovno uspešnost, če:
– pri delu dosega nadpovprečne rezultate glede na kriterije, kot jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju;
– opravlja dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: nadomeščanje).

(1) Doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca se presoja na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 30. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
(2) Kriterij kakovosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev:
– javni uslužbenec pri opravljanju dela presega pričakovano strokovnost,
– javni uslužbenec prevzema in strokovno opravi zahtevno in odgovorno delo v okviru svojega delovnega mesta,
– javni uslužbenec podaja predloge za dvig kakovosti izvedbe dela in spodbuja izboljšave delovnih procesov,
– na svojem delovnem področju predlaga uvedbo inovativnih metod dela,
– javni uslužbenec izkazuje poglobljeno strokovno znanje in ga stalno nadgrajuje,
– javni uslužbenec s svojim delom pozitivno vpliva na sodelavce in krepi sodelovalno kulturo v delovnem kolektivu.
(3) Kriterij natančnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev:
– javni uslužbenec prepoznava možne napake in jih prepreči še pred nastankom,
– javni uslužbenec ohranja natančnost tudi v zahtevnih okoliščinah (npr. pod časovnim pritiskom, pri velikem obsegu dela ali kompleksnih nalogah),
– javni uslužbenec prepoznava skrite neskladnosti ali tveganja pri izvajanju dela in predlaga rešitve zanje,
– javni uslužbenec deluje kot referenčna oseba za druge, ki se nanj obračajo, ko želijo zagotoviti pravilnost ali preveriti kakovost.
(4) Kriterij samostojnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev:
– javni uslužbenec opravlja delo z visoko stopnjo zanesljivosti in odgovornosti,
– javni uslužbenec aktivno pristopa k izvajanju nalog, ki prispevajo k uspešnejšemu opravljanju nalog organizacije,
– javni uslužbenec samostojno opravlja zahtevnejše naloge ali projekte brez potrebe po dodatnem usmerjanju in nadzoru nadrejenega,
– javni uslužbenec pravočasno prepozna izzive, ki ovirajo delovni proces ali preprečujejo doseganje ciljev organizacije, samoiniciativno pristopi k reševanju težav oziroma predlaga učinkovite rešitve zanje.
(5) Kriterij obsega dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev:
– javni uslužbenec opravlja povečan obseg dela poleg svojih rednih delovnih nalog, pri tem pa ohranja pričakovan standard stroke,
– javni uslužbenec uspešno usklajuje svoje redno delo z dodatnimi obveznostmi (npr. mentorstvo, projekti, komisije),
– javni uslužbenec prevzema zahtevnejše ali posebne naloge, ki presegajo običajni okvir delovnega mesta (npr, vodenje prireditev, strokovnih srečanj, konferenc, seminarjev, priprav na tekmovanja),
– javni uslužbenec tudi v času večjih dodatnih obremenitev izvaja svoje delo nemoteno.
(6) Kriterij učinkovitosti dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih podrobnejših kriterijev
– javni uslužbenec učinkovito opravi tudi nujne ali nepričakovane dodatne naloge,
– javni uslužbenec je nadpovprečno učinkovit pri opravljanju rednih delovnih nalog,
– javni uslužbenec išče in predlaga rešitve za izboljšanje učinkovitosti opravljanja dela,
– javni uslužbenec s svojim delom prispeva k večji učinkovitosti tima ali organizacije,
– javni uslužbenec s svojim delom prispeva k povečanju prihodkov organizacije.

(1) Kriterij nadomeščanja doseže javni uslužbenec, ki poleg svojih rednih delovnih nalog:
– opravlja večji obseg dela oziroma dodatno delo zaradi odsotnega javnega uslužbenca, pri čemer prevzame naloge tega javnega uslužbenca v celoti ali deloma ali
– opravlja večji obseg dela oziroma dodatne naloge zaradi nezasedenih delovnih mest.
(2) Po kriteriju nadomeščanja je javni uslužbenec upravičen do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti, če za opravljanje istih nalog ni dodatno plačan na drugi pravni podlagi.

Javnemu uslužbencu, ki pri katerem koli podrobnejšem kriteriju iz drugega do šestega odstavka 3. člena oziroma iz prvega odstavka 4. člena tega aneksa doseže nadpovprečne rezultate, se lahko v ocenjevalnem obdobju določi delovna uspešnost največ v višini 30 odstotkov, pri čemer se lahko del plače za delovno uspešnost na mesečni ravni izplača največ v višini 30 odstotkov osnovne plače.

Obvestilo o izplačilu dela plače za delovno uspešnost za posamezno obdobje izplačevanja se ob izplačilu plače objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije), objavljeno pa mora biti najmanj 14 dni.

V Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22, 11/23, 13/24, 99/24, 109/24 – popr. in 92/25) se v 44.e členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»N.p.o. v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:
– za docenta, izrednega in rednega profesorja šest ur tedensko,
– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,
– za asistenta deset ur tedensko,
– za strokovnega svetnika, višjega strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in učitelja veščin šestnajst ur tedensko,
– za strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu dvajset ur tedensko.«.