V Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25) se v 5. členu v prvem odstavku besedilo »109/24 – ZMEPIZ-1B in 133/23« nadomesti z besedilom »109/24 – ZMEPIZ-1B, 133/23 in 90/25«.

V 6. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:
− 120.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 50.000 eurov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 85.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
(4) Pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prejšnjega odstavka se za zavezanca, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.«.
V šestem odstavku se besedilo »če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 preteklo več kot pet davčnih let, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo« nadomesti z besedilom »in povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega«.
V sedmem odstavku se besedilo »v davčnem letu« nadomesti z besedilom »v dveh zaporednih davčnih letih«.
Na koncu trinajstega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: »V prihodke po tem odstavku se štejejo tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.«.
V štirinajstem odstavku se v prvem stavku beseda »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega in trinajstega odstavka tega člena« in v drugem stavku beseda »prejšnjega odstavka« z besedilom »šestega in trinajstega odstavka tega člena«.
Za petnajstim odstavkom se doda nov šestnajsti odstavek, ki se glasi:
»(16) Šteje se, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.«.

V 20. členu prvi odstavek postane besedilo člena.
Drugi odstavek se črta.

(1) Zavezanec, ki je do uveljavitve tega zakona oddal obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov na podlagi spremenjenega 6. člena zakona, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 55/24 – odl. US, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026 s predložitvijo popravka davčnega obračuna po 53. členu ZDavP-2 do 31. marca 2026.
(2) Zavezanec, ki je v letu 2026 do uveljavitve tega zakona na novo začel opravljati dejavnost, ni pa priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov iz spremenjenega 6. člena zakona, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena zakona, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.

Za zavezance, ki so v letu 2026 do uveljavitve tega zakona opravili priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov na podlagi 6. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25; v nadaljnjem besedilu: ZPZR), se za izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov uporablja 6. člen ZPZR.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2026 dalje.