(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.

(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. členom ZDDV-1, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.

(4) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1, lahko podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.

(5) Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno.

(6) Račun, izdan na podlagi prejšnjega odstavka, mora poleg obveznih podatkov iz 82. člena ZDDV-1 vsebovati tudi navedbo veljavne določbe ZDDV-1, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev predmet obrnjene davčne obveznosti, podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo.

(7) Davčni zavezanec, ki je izdal račun, ni dolžan plačati zneska DDV, ki je dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti in izkazan na računu iz prejšnjega odstavka.