Vlada Republike Slovenije je na 101. redni seji dne 30.9.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. S predlaganim ukrepom želi Vlada Republike Slovenije, ne glede na dodatne potrebe po proračunskih prihodkih za omejitev negativnih posledic finančne in gospodarske krize, znižati sprejete zneske trošarine od električne energije. Zaradi uresničitve drugega koraka zvišanja trošarine, ki naj bi bil izveden s 1. novembrom 2010, bi lahko prišlo do prekomerne obremenitve slovenskega gospodarstva in bistvenega poslabšanja konkurenčnosti slovenskih podjetij, zato je nujno, da se predlagani zakon uveljavi pred 1. novembrom 2010.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da zakonodajno pravna služba Državnega zbora pripravi Uradno prečiščeno besedilo Zakona o trošarinah na podlagi drugega odstavka 153. člena poslovnika Državnega zbora. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Franc Križanič, minister za finance
- Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Alenka Kovač Arh, generalna direktorica, Ministrstvo za finance,
- Jožica Kastelic, sekretarka, vodja sektorja, Ministrstvo za finance,
- Tatjana Mlekuž, sekretarka, vodja oddelka, Ministrstvo za finance,
- Evelina Smrekar, podsekretarka, Ministrstvo za finance.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

EVA 2010-1611-0150

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

Sistem obdavčevanja trošarinskih izdelkov s trošarinami je v Sloveniji opredeljen z Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 35/10 - uradno prečiščeno besedilo in 56/10; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki je usklajen z evropskim pravnim redom.

Razlog za spremembo zakona je ponovna preučitev posledic zadnjih sprejetih sprememb zakona na finančno poslovanje gospodarstva in vpliva na njegovo mednarodno konkurenčnost, zlasti v posameznih panogah predelovalne industrije v luči proračunskih potreb.

Poleg navedenega pa predlagatelj zakona ugotavlja tudi, da je po podatkih državnega Statističnega urada v Sloveniji(informacije SURS: Bruto domači proizvod, četrtletni podatki, z dne 31. 8. 2010) v drugem četrtletju tega leta zaznana ponovna rast slovenskega gospodarstva (okrepljeno izvozno povpraševanje, realna rast bruto investicij ter povečanje zalog v predelovalnih dejavnostih in trgovini, vrnitev predkrizne izvozne rasti) tako, da slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju ni več v recesiji. V takšni situaciji bi zvišanje trošarin od električne energije, kot je predvideno za 1. november 2010, lahko imelo močan vpliv na rast inflacije, saj bi se s predvidenim dvigom trošarine od električne energije na znesek 12,1 eurov/MWh, le-ta zvišala za 0,55 odstotne točke.

Hkrati se s posameznimi predlaganimi spremembami zakona odpravljajo nekatere pomanjkljivosti in napake v besedilu zakona.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

2.1. Cilj zakona je določiti trošarine v taki višini, da ne bo ogroženo poslovanje podjetij in oslabljena njihova mednarodna konkurenčnost ter da spremembe drobno prodajnih cen električne energije in zemeljskega plina ne bi vplivale na prekomerno rast inflacije.

2.2. Načela

Predlagani zakon ne posega v načela veljavnega Zakona o trošarinah.

2.3. Poglavitne rešitve zakona

S predlaganimi rešitvami (6. člen) se določa trošarina od električne energije v znesku 3,05 eurov na megavatno uro tako za poslovno kot neposlovno uporabo. Poleg tega se določa znesek trošarine od zemeljskega plina, ki se uporablja za ogrevanje v višini 0,0180 eura za en kubični meter ter prehodno obdobje do 1. maja 2014, v katerem znaša tudi znesek trošarine od zemeljskega plina za pogonski namen 0,0180 eura za kubični meter. Po poteku prehodnega obdobja bo trošarina od zemeljskega plina za pogonski namen znašala 0,0981 eura za en kubični meter. Tako bodo ob predpostavki, da bo zakon uveljavljen v oktobru 2010, tudi po 1. novembru 2010, ko naj bi bila izvedena druga uskladitev trošarine od električne energije po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah(Uradni list RS, št. 56/10), zneski trošarine enaki kot veljajo od 1. avgusta 2010 dalje.

V vseh ostalih členih predlog zakona vsebuje redakcijske popravke, s katerimi želi predlagatelj doseči uskladitev med posameznimi določbami zakona (pravilni sklici zaradi preštevilčenja odstavkov, zaradi sprememb in dodajanja členov v preteklih spremembah zakona ....).

V skladu z 11. členom predloga bo zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in primerjava z EU Predlog zakona je v celoti usklajen s pravom EU.

S predlogom zakona se spreminja znesek trošarine od zemeljskega plina in električne energije. V evropski zakonodaji je ta obdavčitev opredeljena z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčenje energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str 51), s spremembami (gre za tako imenovano »Energetsko direktivo«).

Iz preučevanja sistemov v drugih državah članicah EU sledi, da so nekatere države zneske trošarin iz »Energetske direktive« prenesle v svojo zakonodajo o trošarinah oziroma v zakone, ki urejajo obdavčitev trošarinskih izdelkov, ali pa so, v skladu s svojo gospodarsko politiko, določile višje zneske.

V nadaljevanju je podana primerjava trenutno veljavnih trošarin od električne energije na podlagi »Energetske direktive«, ki določa minimalno trošarino od električne energije za poslovno uporabo 1 euro za 1 megavatno uro in za neposlovno uporabo 0,5 eura za 1 megavatno uro.

Preglednica 1: Mednarodna primerjava trošarin od električne energije

                                                                                                                                            Zneski v EUR/MWh

Vir Excise duty tables, 1.7.2010

Minimalna trošarina od zemeljskega plina v skladu z »Energetsko direktivo« znaša:
- za pogonski namen: 2,6 EUR za gigajoule (0,0884 €/m3)
- za industrijsko-komercialni namen: 0,3 EUR za gigajoule (0,0102 €/m3)
- za ogrevanje - poslovni namen: 0,15 EUR za gigajoule (0,0051 €/m3)
- za ogrevanje - neposlovni namen: 0,3 EUR za gigajoule (0,0102 €/m3).

Preglednica 2: Mednarodna primerjava trošarin od zemeljskega plina

Vir Excise duty tables, 1.7.2010

*Slovenija: Vključuje CO2 takso;

4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun

Izhajajoč iz ciljev predloga zakona, tj. da se zaradi predvidenega dviga trošarin od električne energije in zemeljskega plina kot je to določeno s spremembo zakona, ki se je začel uporabljati s 1. avgustom 2010, ne ogroža poslovanja slovenskih podjetij, zlasti posameznih panog v predelovalni industriji, lahko pričakujemo negativne finančne učinke na javnofinančne prihodke iz naslova trošarin.

Ocene finančnih posledic spremembe trošarine od električne energije in zemeljskega plina so bile pripravljene na podlagi obračunskih podatkov, ki jih trošarinski zavezanci posredujejo mesečno Carinski upravi RS (v nadaljnjem besedilu: CURS).

V letu 2009 je bilo v Sloveniji glede na obračunske podatke CURS porabljenih 10,5 mio MWh električne energije (od tega za poslovno rabo 7,1 mio MWh in za neposlovno rabo 3,4 mio MWh električne energije), od katere je bilo obračunane trošarine od električne energije v višini 6,9 mio eurov. Pri tem v podatku o skupni porabljeni električni energiji ni upoštevanega podatka o porabljeni električni energiji, katero porabijo oproščeni uporabniki v skladu z drugim odstavkom 55. člena zakona, in pomeni dodatno porabo električne energije v višini 1,8 mio MWh, kar skupaj predstavlja 12,4 mio MWh, oziroma v strukturi celotne porabljene električne energije to pomeni približno 15%.

Ob predpostavki znižanja trošarine na 3,05 eurov na MWh od vključno 1. novembra 2010 bi to pomenilo, ob enaki porabi električne energije kot v letu 2009, znižanje javnofinančnih prihodkov iz naslova trošarin od energentov in električne energije, glede na zakonsko določene trošarine za leto 2010 po oceni za približno 6,6 mio eurov v letu 2010, v letu 2011 pa tudi glede na višine trošarin, določene v veljavnem zakonu o trošarinah in ob enakih predpostavkah, za približno 95 mio eurov.

V letu 2009 je bilo v Sloveniji glede na obračunske podatke CURS porabljenih približno 9 mio m3 zemeljskega plina za pogon in 439 mio m3 zemeljskega plina za ogrevanje. Zavezanci so obračunali v skupnem znesku 2,7 mio eurov trošarine od zemeljskega plina V skladu z veljavnim zakonom se za posamezne namene uporabe energentov in električne energije ne plača trošarina in na podlagi obračunskih podatkov je bilo pri zemeljskem plinu take uporabe v letu 2009 v višini 492,6 mio m3.

Znižanje trošarine od zemeljskega plina na znesek 0,0180 eurov za en kubični meter plina bi, ob predpostavki enake količine porabljenega zemeljskega plina kot v letu 2009, to pomenilo znižanje javnofinančnih prihodkov, glede na prihodke zakonsko določenih trošarin, v letu 2010 po oceni za približno 1,5 mio eurov, v letu 2011 pa ob enakih predpostavkah, torej glede na višino trošarin od zemeljskega plina določeno v veljavnem zakonu, za približno 8,2 mio eurov.

Prihodki iz naslova trošarin od energentov in električne energije bodo zaradi predlagane nižje trošarine od električne energije in zemeljskega plina, glede na zadnjo spremembo zneskov trošarin od električne energije in zemeljskega plina v uporabi od 1. avgusta 2010, po oceni nižji od planiranih in se ne morejo nadomestiti z drugimi javnofinančnimi prihodki. To bo po oceni pomenilo zvišanje deficita v višini okoli 0,3 % BDP.

5. Ocena finančnih posledic na druga javno finančna sredstva

Predlagane spremembe ne bodo imele finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.

6. Druge posledice zakona

Predlagane spremembe bodo ugodno vplivale na nižjo obremenitev slovenskih podjetij in pripomogle k ohranitvi njihove konkurenčnosti.

BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o trošarinah (Uradni list RS, 35/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10) se v 11. točki 4. člena besedilo »8.a člena« nadomesti z besedilom »10.č člena«.

2. člen

V osmem odstavku 8.a člena se za besedama »carinski organ« doda besedilo »odpremne države članice«.

3. člen

V tretjem odstavku 10.a člena se besedilo »8. do 9.a člena« nadomesti z besedilom »9. člena«.

4. člen

V prvem odstavku 10.č člena se v prvem stavku besedilo »iz 8. člena« nadomesti z besedilom »iz desetega odstavka 8. člena«.

5. člen

V tretjem odstavku 13. člena se besedilo »druge alineje prvega odstavka 9. člena« nadomesti z besedilom »osmega odstavka 8. člena oziroma 9. člena«.

6. člen

V tretjem odstavku 54. člena se v točki 5.2 številka »0,0113« nadomesti s številko »0,0180«.

V točkah 8.1. in 8.2 se številka »1,0« nadomesti s številko »3,05«.

Trinajsti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(13) Ne glede na znesek iz 5.1 točke tretjega odstavka tega člena se do 1. maja 2014 trošarina za zemeljski plin za pogonski namen plačuje v znesku 0,0180 eura za en kubični meter.«. Štirinajsti odstavek se črta.

Dosedanji petnajsti do enaindvajseti odstavek postanejo štirinajsti do dvajseti odstavek.

V dosedanjem dvaindvajsetem odstavku, ki postane enaindvajseti odstavek, se v prvem stavku beseda »dvajsetega« nadomesti z besedo »devetnajstega«.

Dosedanji triindvajseti odstavek postane dvaindvajseti odstavek.

V dosedanjem štiriindvajsetem odstavku, ki postane triindvajseti odstavek, se besedilo »dvaindvajsetega odstavka« nadomesti z besedilom »enaindvajsetega odstavka tega člena«.

7. člen

V prvem odstavku 55. člena se v 3. točki črtata besedi »kot surovino«.

8. člen

V drugem in tretjem odstavku 63. člena se besedilo »8.a členom« nadomesti z besedilom »10.č členom«.

9. člen

V 18. točki 68. člena se v oklepaju beseda »dvaindvajseti« nadomesti z besedo »enaindvajseti«.

V 20. točki se beseda »dvajsetem« nadomesti z besedo »devetnajstem«.

KONČNI DOLOČBI

10. člen

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 19/10) se črta 49. člen.

11. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu
Redakcijska uskladitev zaradi preštevilčenja členov, določenih na podlagi novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10), ki so bili povezani z uvedbo sistema elektronskega poslovanja trošarinskih zavezancev ter izpolnitvijo obveznosti države, ki izhaja iz Direktive Sveta 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino.

K 2. členu
Gre za redakcijski popravek oziroma uskladitev s 5. odstavkom 21. člena Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2009, str. 12).

K 3. členu
Redakcijski popravek zaradi preštevilčenja členov, določenih na podlagi novele ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10), ki so bili povezani z uvedbo sistema elektronskega poslovanja trošarinskih zavezancev in izpolnitvijo obveznosti države, ki izhaja iz Direktive Sveta 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino.

K 4. členu
Gre za redakcijski popravek in sicer za natančnejšo navedbo sklica.

K 5. členu
Gre za redakcijsko uskladitev zaradi preštevilčenja členov, ki so bili določeni z novelo ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10), ki so bili povezani z uvedbo sistema elektronskega poslovanja trošarinskih zavezancev ter izpolnitvijo obveznosti države, ki izhaja iz Direktive Sveta 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino.

K 6. členu
S spremembo v 5.2 točki tretjega odstavka 54. člena se določa znesek trošarine od zemeljskega plina za ogrevanje v višini 0,0180 eurov na kubični meter. S spremembo trinajstega odstavka pa se določa prehodno obdobje do 1. maja 2014, v katerem znaša znesek trošarine od zemeljskega plina za pogonski namen tudi 0,0180 eura za kubični meter. Po poteku prehodnega obdobja bo trošarina od zemeljskega plina za pogonski namen znašala 0,0981 eura za en kubični meter, kar je tudi minimum, ki ga določa »Energetska direktiva«.

S spremembo v 8. točki tretjega odstavka se opredeljuje nov znesek trošarine od električne energije v znesku 3,05 eurov za megavatno uro. Upoštevaje to predlagano spremembo se črta tudi štirinajsti odstavek ter preštevilčijo nadaljnji odstavki.

K 7. členu
Ob spremembi zakona, ki je začel veljati 1. aprila 2010, je bilo v 3. točki prvega odstavka 55. člena veljavnega zakona določeno, da oprostitev velja, kadar se energent porabi »kot surovina« za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov, in električne energije. Praksa pa je pokazala, da bi s tako ostro opredelitvijo pogoja večina dosedanjih imetnikov dovoljenja za uporabo statusa oproščenega uporabnika po tej točki to ugodnost izgubila, kar bi poslabšalo njihovo konkurenčnost, zato se predlaga črtanje.

K 8. členu
Gre za redakcijsko uskladitev zaradi preštevilčenja členov, sprejetih z novelo ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10), ki so bili povezani z uvedbo sistema elektronskega poslovanja trošarinskih zavezancev ter izpolnitvijo obveznosti države, ki izhaja iz Direktive Sveta 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino.

K 9. členu
Spremembi v 18. in 20. točki sta povezani s spremembo v 6. členu tega zakona, v katerem se črta štirinajsti odstavek 54. člena veljavnega zakona, vsi nadaljnji odstavki pa se preštevilčijo (sprememba sklicev).

K 10. členu
V 49.č členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 19/10) je namreč določeno prehodno obdobje do 31.12.2010 za pregled in uskladitev izdanih dovoljenj za uporabo energentov brez plačila trošarine, ki so bila izdana pred začetkom uporabe te spremembe zakona na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena zakona, ko je bil dodan pogoj »kot surovino«, le ta pa se v tokratni spremembi zakona zopet črta.

11. člen
Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

ČLENI, KI SE SPREMINJAJO

4. člen
(definicije)

Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

1. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pooblaščeni uvoznik, začasno pooblaščeni prejemnik, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;

2. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

3. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;

4. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;

5. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;

6. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. in 55. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);

7. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;

8. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja;

8.a pooblaščeni uvoznik je oseba, ki ji pristojni organ izda dovoljenje, da pri opravljanju svoje registrirane dejavnosti in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, trošarinske izdelke, ki jih je prejel iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine;

9. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;

10. začasno pooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Začasno pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;

11. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice ali prodajalec iz petega odstavka 8.a člena tega zakona pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu.

8.a člen
(pošiljanje trošarinskih izdelkov v  drugo državo članico oziroma v izvoz)

(1) Šteje se, da se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument. Ta dokument dokazuje, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščeni uvoznik.

(2) Vsebina in oblika elektronskega trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, morata ustrezati obrazcu, ki ga določa Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne 29. 7. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES).

(3) Pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta carinskemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v njem. Če so ti podatki ustrezni, carinski organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako in jo sporoči pošiljatelju. Če pa podatki niso ustrezni, carinski organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.

(4) Carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument pristojnemu organu namembne države članice, ta pa ga predloži prejemniku.

(5) Če carinski organ prejme elektronski trošarinski dokument od pristojnega organa druge države članice pošiljateljice, ker so trošarinski izdelki namenjeni v Slovenijo, ga predloži prejemniku.

(6) Pošiljatelj lahko prekliče elektronski trošarinski dokument, če se še ni začelo gibanje v skladu s prvim odstavkom 7.a člena tega zakona.

(7) Pri izvozu carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo.

(8) Če je izvozna deklaracija vložena pri pristojnem organu druge države članice, mu carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument.

(9) Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta ali komercialni dokument ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka, mora spremljati trošarinske izdelke med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.

(10) Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine in z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj in navede nov namembni kraj, ki je:

- drugo trošarinsko skladišče,

- lokacija, kjer pooblaščeni prejemnik lahko prejema trošarinske izdelke,

- kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu ali

- kraj neposredne dobave v skladu s 7.b členom tega zakona.

10.a člen
(nadomestni postopek za prejemnika)

(1) Če računalniško podprti sistem ni na voljo v času oziroma kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v odložnem režimu predloži carinskemu organu papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kakor poročilo o prejemu, in tako potrdi konec gibanja.

(2) Če je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, carinski organ pošlje izvod papirnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.

(3) Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, se opravijo postopki iz 8. do 9.a člena tega zakona.

10.č člen
(gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo)

(1) Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji, in nastane obveznost za obračun trošarine tudi v namembni državi članici, mora pošiljatelj za pošiljko izdati spremni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor trošarinski dokument iz 8. člena tega zakona. Pošiljatelj oziroma druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici, mora izpolniti še naslednje zahteve:

- preden pošiljatelj odpošlje trošarinske izdelke, mora napovedati dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu namembne države članice,

- predložiti mora instrument za zavarovanje plačila trošarine ali plačati trošarino v namembni državi članici v skladu s postopkom, ki ga določa ta država članica, ter

- omogočiti mora carinskemu organu namembne države članice, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku in o plačani trošarini.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar oseba v Sloveniji dobavlja trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in v skladu s tem zakonom nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. V tem primeru mora biti pošiljka opremljena s spremnim dokumentom, ki ga pošiljatelj izda v skladu z veljavno zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki dobavljeni, druge obveznosti iz prejšnjega odstavka pa mora izpolniti prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba, ki je v skladu s 17. členom tega zakona plačnik trošarine. Instrument za zavarovanje plačila trošarine se predloži v skladu s 35.b členom tega zakona.

(3) Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen, da bi jih prejemal pod režimom odloga plačila trošarine, in če za to pošiljko izda spremni dokument v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora temu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisani postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.

(4) Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji, pošiljajo iz enega v drug kraj v Sloveniji, vendar prek ozemlja druge države članice, mora pošiljatelj izdati spremni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor trošarinski dokument iz 8. člena tega zakona, pošiljka pa se mora gibati po vnaprej določeni poti. V tem primeru:

- mora pošiljatelj, preden odpošlje trošarinske izdelke, napovedati njihovo dobavo carinskemu organu, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na kraj, kjer se odpošiljanje začne,

- mora prejemnik potrditi prejem pošiljke in o tem obvestiti carinski organ, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na namembni kraj pošiljke, in

- morata pošiljatelj in prejemnik omogočiti pristojnemu carinskemu organu, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku.

(5) Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz druge države članice, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja ali pooblaščeni prejemnik in ki ne opravlja gospodarske dejavnosti, in jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v namembno državo članico, tako da trošarinska obveznost nastane v tej namembni državi članici, mora prodajalec pred začetkom odpošiljanja napovedati takšno pošiljko pristojnemu carinskemu organu v Sloveniji in predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument za zavarovanje plačila trošarine in v tej državi izpeljal vse predpisane postopke za to plačilo. Prodajalec mora voditi evidenco tovrstnih dobav.

(6) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar trošarinske izdelke, ki so sproščeni v porabo v drugi državi članici, prejema oseba v Sloveniji in je obveznost za obračun trošarine v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji. Obveznosti iz prejšnjega odstavka mora izpolniti prodajalec trošarinskih izdelkov ali njegov davčni zastopnik v njegovem imenu in za njegov račun, lahko pa tudi prejemnik, če prodajalec ne ravna v skladu s tem členom.

13. člen
(nastanek obveznosti za obračun trošarine)

(1) Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje:

- vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter

- vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.

(2) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali bila iznešena iz Unije, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.

(3) Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, za pošiljko za katero v roku iz druge alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine 61. dan po dnevu odpreme.

(4) Če pooblaščeni uvoznik v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, pošlje trošarinske izdelke, za katere v roku iz osmega odstavka 8. člena oziroma 9. člena tega zakona ni potrjeno, da so prispeli na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine 61. dan po dnevu odpreme.

(5) Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.

(6) Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.

(7) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(8) Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona, mora biti obračunana 30. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.

(9) Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.

(10) Obveznost za obračun trošarine ne nastane za trošarinske izdelke, ki so pod režimom odloga plačila trošarine, vendar so popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ali so uničeni pod nadzorom carinskega organa. Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali nepovratno izgubljene po tem zakonu, kadar jih ni več mogoče uporabljati za prvotni namen. Če so popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni, mora trošarinski zavezanec oziroma prevoznik o tem nemudoma obvestiti carinski organ in predložiti ustrezno dokazilo.

54. člen
(trošarinska osnova in znesek trošarine)

(1) Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu. (2) Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C. (3) Trošarina se plačuje v višini: eurov
1. od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45, 2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59 (za 1000 litrov), in sicer:
1.1 letalski bencin ......................................................................................................................................................... 413,6371
1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 0,013 g/l .................................................................................................... 413,6371
1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kakor 98 ......... ..................490,0000
1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98 ali več....................................... 490,0000
2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1000 litrov), in sicer:
2.1 za pogonski namen ................................................................................................................................................... 460,0000
2.2 za gorivo za ogrevanje ................................................................................................................................................ 70,0000
3. od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00 (za 1000 kilogramov), in sicer:
3.1 za pogonski namen.................................................................................................................................................... 134,3682
3.2 za gorivo za ogrevanje.............................................................................................................................................. ............ 0

4. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00 (za 1000 kilogramov), in sicer:
4.1 za pogonski namen .................................................................................................................................................... 134,3682
4.2 za gorivo za ogrevanje....................................................................................................................................................... ... 0
5. od zemeljskega plina (tarifni oznaki 2711 11 00 in 2711 21 00)

(za en kubični meter)

5.1 za pogonski namen......................................................................................................................................................... 0,0981

5.2 za gorivo za ogrevanje ..................................................................................................................................................... 0,0113

6. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih oznak 2710 19 21 in 2710 19 25

(za 1000 litrov), in sicer:

6.1 za pogonski namen ................................................................................................... 296,7201

6.2 za gorivo za ogrevanje............................................................................................... 20,8646

7. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 61 do 2710 19 69 in 2710 19 99

(za 1000 kilogramov)....................................................................................................... 20,8646

8. od električne energije iz tarifne oznake 2716

(v megavatnih urah)

8.1 za neposlovno uporabo................................................................................................. 1,0

8.2 za poslovno uporabo..................................................................................................... 1,0

9. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 2702 in 2704

(v gigajoulih kalorične vrednosti) ......................................................................................0,30

10. od biogoriv iz šestega odstavka 53. člena tega zakona .................................................0. (4) Od drugih energentov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje. (5) Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani energentu, je enaka trošarini za energent, kateremu so dodani. (6) Od izdelkov iz prve in tretje točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje. (7) Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen. (8) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance. (9) Za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), imajo kupci pravico do vračila trošarine v višini 70% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen. (10) Količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (11) Za energente, katerim je dodano biogorivo iz šestega odstavka 53. člena tega zakona ali izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, 3824 90 55, 3824 90 80, 3824 90 85, 2201, 2853 00 10, 4401 in 4402, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 5%. Za nove energente lahko Vlada Republike Slovenije določi delež vračila oziroma oprostitve plačila trošarine v skladu s standardi, ki urejajo kakovost goriv. (12) Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance. (13) Ne glede na znesek iz 5.1 in 5.2 točke tretjega odstavka tega člena se do 31. decembra 2011 trošarina za zemeljski plin za ogrevanje in za pogonski namen plačuje v znesku 0,0363 eura za en kubični meter. (14) Ne glede na znesek iz 8.1 in 8.2 točke tretjega odstavka tega člena se do 31. oktobra 2010 trošarina za električno energijo za poslovno in za neposlovno uporabo plačuje v znesku 6,05 eura za eno megavatno uro, od 1. novembra 2010 do 31. decembra 2011 pa v znesku 12,1 eura za eno megavatno uro. (15) Ne glede na 66. člen tega zakona trošarina za energente iz tretjega odstavka tega člena, razen za zemeljski plin, ne sme biti nižja od minimalne trošarine, določene z Energetsko direktivo. (16) Za potrebe tega zakona se za "poslovno uporabo" šteje uporaba s strani gospodarskih subjektov, ki kjerkoli samostojno dobavljajo blago ali storitve, ne glede na namen ali rezultate te ekonomske dejavnosti. Kot gospodarski subjekt se lahko šteje tudi del podjetja ali pravne osebe, ki z organizacijskega vidika predstavlja samostojno enoto, ki je sposobna sama delovati z lastnimi sredstvi. (17) Pojem "ekonomska dejavnost" iz prejšnjega odstavka zajema vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter poklicnimi dejavnostmi. (18) Državni organi, organi lokalnih skupnost in drugi subjekti javnega prava se ne štejejo za gospodarske subjekte v smislu šestnajstega odstavka tega člena, če gre za dejavnosti ali transakcije, ki jih opravljajo kot organi oblasti. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za gospodarske subjekte v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso gospodarski subjekti, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. (19) V primeru, ko posamezen subjekt uporablja trošarinski izdelek tako za poslovno kot za neposlovno uporabo, se trošarinski izdelek obdavči sorazmerno z vsakim načinom uporabe. V primeru, ko je poslovna ali neposlovna uporaba zanemarljiva, se lahko šteje kot da je ni. (20) Za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte - pravico do vračila dela plačane trošarine. Vračilo se določi v višini razlike med zneskom povprečne trošarine, ki jo za posamezni koledarski mesec ugotovi minister, pristojen za finance, in najnižjim dovoljenim zneskom, ki ga določa 7. člen Energetske direktive. (21) Za potrebe prejšnjega odstavka se šteje, da je plinsko olje porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen, če je porabljeno za: - prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi registriranimi motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, ki so namenjeni izključno cestnemu prevozu blaga in z največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone, ali - prevoz potnikov, linijski ali izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določa Pravilnik o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04, 75/05, 86/06 in 82/07). (22) Upravičenec iz dvajsetega odstavka tega člena je dolžan voditi evidence o nakupu in porabi plinskega olja. Vračilo plačane trošarine uveljavlja na podlagi pisnega zahtevka, ki ga vloži pri carinskem organu, in dokazil o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno, ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, carinski organ pa glede na okoliščine primera lahko zahteva predložitev še drugih dokazil. V imenu in za račun upravičenca lahko vloži vlogo tudi njegov pooblaščenec, ki se mora na zahtevo carinskega organa izkazati s pisnim pooblastilom. Zahtevek za vračilo trošarine se lahko vloži za nakup plinskega olja za pogon v posameznem koledarskem mesecu ali v posameznem koledarskem trimesečju ali v posameznem koledarske letu. Vračila ni mogoče zahtevati za gorivo, kupljeno z gotovino. (23) Pristojni carinski organ odloči o zahtevku v 30 dneh po prejemu popolnega zahtevka in izvede vračilo plačane trošarine v 15 dneh po vročitvi odločbe o vračilu. (24) Podrobnejši način vračila trošarine, carinske urade, pristojne za vračilo, vsebino in obliko pisnega pooblastila iz dvaindvajsetega odstavka, vsebino zahtevka za vračilo in prilog k zahtevku, rok za predložitev zahtevka, rok za vračilo trošarine in evidence, ki jih mora voditi kupec plinskega olja iz dvajsetega odstavka tega člena, predpiše minister, pristojen za finance.

55. člen
(uporaba energentov in električne energije za namene, za katere se ne plača trošarina)

(1) Trošarina se ne plačuje od energentov:
1. ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene, ter za pogon ribiških ladij;
2. ki se porabijo za proizvodnjo električne energije ter skupno proizvodnjo toplotne in električne energije (kogeneracijo);
3. ki jih proizvajalec v svojih proizvodnih prostorih porabi kot surovino za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo netrošarinskih izdelkov ali drugih energentov in električne energije, razen če so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo za transportna sredstva;
4. ki so injicirani v plavže za namene kemične redukcije kot dodatek koksu, ki je osnovno gorivo;
5. ki se porabijo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje;
6. ki se uporabljajo za proizvodnjo drugih nekovinskih mineralnih izdelkov;
7. ki se uporabljajo za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (uporaba energentov za kemijsko redukcijo, uporaba v elektrolitskih in metalurških procesih in podobno).

(2) Trošarina se ne plačuje od električne energije:
1. ki se uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitske in metalurške procese;
2. če je proizvedena v mali hidroelektrarni ali v drugi elektrarni iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno rabo;
3. če predstavlja več kakor 50% stroška izdelka;
4. ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov.

(3) Za uporabo letala oziroma plovila za zasebne namene iz 1. točke prvega odstavka se šteje lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma, ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi.

(4) Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni proizvodnjo v skladu z oznako DI 26 NACE nomenklature iz Uredbe Sveta (ES) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Uniji (UL L št. 293 z dne 24.10.1990, str. 1, s spremembami).

(5) Strošek izdelka iz 3. točke drugega odstavka tega člena pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in amortizacije na ravni podjetja. Ta strošek se obračunava na enoto povprečja. Strošek električne energije pomeni dejansko plačano ceno električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje.

(6) Poraba energenta za ogrevanje se nanaša na vse primere, kadar energenti izgorevajo in se sprošča toplotna energija ne glede na namen porabe sproščene toplotne energije.

(7) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke za uveljavitev oprostitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

63. člen
(prijava dejavnosti in posameznih poslov po tem zakonu)

(1) Vsaka oseba, ki želi prejemati trošarinske izdelke kot začasno pooblaščeni prejemnik mora carinskemu organu oddati prijavo najmanj 3 delovne dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.

(2) Vsaka oseba, ki želi v okviru svoje dejavnosti odpošiljati trošarinske izdelke v drugo državo članico v skladu z 8.a členom tega zakona mora carinskemu organu oddati prijavo pošiljke najmanj 3 delovne dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov.

(3) Vsaka oseba, ki želi iz druge države članice v okviru svoje dejavnosti pošiljati trošarinske izdelke v Slovenijo v skladu z 8.a členom tega zakona oziroma davčni zastopnik mora carinskemu organu oddati prijavo pošiljke najmanj 3 delovne dni pred predvideno odpremo trošarinskih izdelkov.

(4) Minister, pristojen za finance lahko določi način prijave in poenostavitve, če isti pošiljatelj redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku ter izjemne primere, v katerih se rok za prijavo lahko skrajša.

68. člen
(prekrški)

(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne zapečati trošarinskih izdelkov, ki se pošiljajo v drugo državo članico pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s tem zakonom (četrti odstavek 7. člena);
2. ne izda trošarinskega dokumenta za trošarinske izdelke v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 8. člena, prvi in deveti odstavek 8.a člena in 10. člen);
3. ne predloži poročila o prejemu pošiljke (prvi odstavek 9. člena);
4. ne plača trošarine od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine (osmi odstavek 13. člena, četrti in peti odstavek 13.a člena v povezavi s 34., 35. in 35.a členom, drugi odstavek 14. člena in četrti odstavek 45. člena);
5. nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnesene trošarinske izdelke (16., 18., 26., 29.a, 29.b, 62. in 63. člen);
6. prenese dovoljenje izdano v skladu s tem zakonom na druge osebe (tretji odstavek 21. člena, tretji odstavek 27. člena, tretji odstavek 29.a člena, drugi odstavek 29.b člena in tretji odstavek 29.c člena);
7. ne izpolnjuje obveznosti, določene v prvem odstavku 22. člena ali ne odpravi nepavilnosti v določenem roku (drugi odstavek 22. člena);
7.a ne predloži instrumenta za zavarovanje ali ga ne predloži v ustreznem znesku (23. člen);
8. kot oproščeni uporabnik ne odpravi nepravilnosti v določenem roku (osmi odstavek 26. člena);
9. kot oproščeni uporabnik ne vodi evidenc o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti (29. člen);
10. kot pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.a člena);
11. kot nepooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (29.b člen);
12. kot davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti po tem zakonu (četrti odstavek 29.c člena);
13. ne obračuna trošarine oziroma je ne obračuna v davčnem obdobju (drugi odstavek 33. člena);
14. ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu trošarine, ne predloži obračuna trošarine carinskemu organu v predpisanem roku oziroma ne izkaže trošarine v mesečnem obračunu na podlagi resničnih in popolnih podatkov (34. in peti odstavek 45. člena);
15. odpremlja ali omogoči, da se etilni alkohol odpremi iz trošarinskega skladišča ali vnesejo iz druge države članice ali uvozijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov, ne da bi bili denaturirani v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 44. člena);
16. ne prijavi drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu v predpisanem roku (deseti odstavek 51. člena); prodaja tobačne izdelke po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih (enajsti odstavek 51. člena); ne označi tobačnih izdelkov, ki so v prometu v Sloveniji, s tobačno znamko (prvi odstavek 52. člena) ter ne zagotovi, da je tobačna znamka nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža (tretji odstavek 52. člena);
17. ne označi plinskega olja ali kerozina s predpisanim sredstvom za označevanje oziroma skladiščenja ne organizira na predpisan način (56. člen);
18. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi predpisanih podatkov oziroma ne vodi predpisanih evidenc (dvaindvajseti odstavek 54. člena in 59. člen);
19. carinskemu organu ne prijavi pričetka, spremembe ali prenehanja svoje dejavnosti oziroma posameznega posla ali tega ne prijavi pravočasno (62. in 63. člen);
20. zahteva vračilo trošarine po 30. ali 30.a členu ter sedmem, devetem, enajstem, dvanajstem in dvajsetem odstavku 54. člena, na podlagi neresničnih podatkov;
21. kot oproščeni uporabnik uveljavlja oprostitev plačila trošarine v nasprotju s 44. in 55. členom tega zakona;
22. odpečati kotel brez soglasja carinskega organa (štirinajsti odstavek 45. člena).

(2) Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če zahteva vračilo trošarine na podlagi neresničnih podatkov (54. člen) ali če kot trošarinski zavezanec ne vodi predpisanih evidenc (59. člen) oziroma opusti dolžnost sporočila ali prijave 62. in 45. člen), če nezakonito proizvede, nezakonito uvozi, nezakonito vnese iz druge države članice ali iznese v drugo državo članico, nezakonito prevaža, uporabi, porabi, kupi oziroma proda nezakonito proizvedene oziroma nezakonito uvožene trošarinske izdelke oziroma sodeluje pri nezakoniti proizvodnji ali uvozu ali prenosu trošarinskih izdelkov iz ene države članice v drugo ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali iz druge države članice vnešene trošarinske izdelke (16. člen) ali če vnese na ozemlje Republike Slovenije brez plačila trošarine več kot 300 kosov cigaret (deveti odstavek 13.a člena).

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10)

49. člen

Dovoljenja za uporabo energentov brez plačila trošarine, ki so bila izdana pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi 3. točke prvega odstavka 55. člena zakona, se morajo uskladiti s spremenjeno 3. točko prvega odstavka 55. člena zakona do 31. decembra 2010.