S tem zakonom se ureja sistem prirejanja iger na srečo.

Igre na srečo po tem zakonu so igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka.

Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.

Prirejanje iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev je dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo igre na srečo preko interneta, povezati v informacijski sistem nadzornega organa in nadzornemu organu zagotoviti bralni dostop do aplikacij podatkov in sistemskih zabeležk.
Podrobnejše predpise o načinu, pogojih, vrsti iger, obsegu prirejanja, nadzoru ter o drugih vprašanjih v zvezi s prirejanjem iger na srečo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev izda minister, pristojen za finance.

Igre na srečo se lahko izvajajo le z igralno napravo, ki je skladna s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami, in če je njena skladnost ugotovljena po predpisanem postopku.
Podrobnejše predpise o tehničnih in drugih zahtevah, ki jim mora ustrezati igralna naprava, o postopku ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, o stroških postopka in o drugih vprašanjih predpiše minister, pristojen za finance.
S predpisi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave.
Dovoljenje za uporabo igralne naprave izda nadzorni organ na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka in velja, dokler igralna naprava izpolnjuje vse predpisane pogoje.

Dobitki pri igrah na srečo so lahko v denarju, blagu, storitvah ali pravicah.

Za igre na srečo po tem zakonu se ne štejejo nagradni razpisi v reklamne namene, ki jih prirejajo gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki).

Sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji je prepovedano.

Nihče ne sme kakorkoli sprejemati vplačila in obljubljati dobitek, če to ni v skladu z 2. členom tega zakona.
Organiziranje iger oziroma dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro oziroma dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro oziroma dejavnost (denarne verige in podobno), je prepovedano.

Dejavnost prirejanja iger na srečo opravljajo prireditelji, koncesionarji oziroma koncesionarji za igralni salon, v katerih kapitalu je lahko udeležena le oseba, ki ima državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora oziroma sedež v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropskega gospodarskega prostora.
Prireditelji oziroma koncesionarji ne smejo imeti podružnic.
O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji soglasij in o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti:
1. zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma v posamezni lokalni skupnosti in uravnoteženost s ponudbo sosednjih držav;
2. zagotavljanje harmoničnega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti;
3. vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika;
4. obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe;
5. izkušnje in reference pri prirejanju iger na srečo in število dodeljenih koncesij;
6. lastniško strukturo in vodstveni kader pravne osebe;
7. dejavnost, posle, dosedanja ravnanja in finančno boniteto pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb;
8. vpliv izdaje soglasja na poslovanje pravne osebe;
9. izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti s strani pravne osebe in njenih lastnikov;
10. posledice za opravljanje nadzora po določbah tega zakona;
11. primernost in kvaliteto vloge za dodelitev koncesije, dovoljenja ali soglasja;
12. strateške razvojne dokumente za področje prirejanja iger na srečo;
13. druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki se štejejo za povezane osebe po drugih zakonih.
Na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, Vlada Republike Slovenije pa lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odlokom spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.

Klasične igre na srečo po tem zakonu so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.

Udeleženci pri klasičnih igrah na srečo so kupci oziroma imetniki loterijskih srečk, tombolskih tablic, srečk pri srečelovu, stavnih listkov ali drugih potrdil o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri (v nadaljnjem besedilu: srečke).

Prodajalci srečk smejo prodajati srečke le za tiste klasične igre na srečo, za katere je bilo izdano dovoljenje oziroma koncesija po določbah tega zakona.

Klasične igre na srečo smejo občasno prirejati samo društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prireditelji), ki jih določi vlada in sicer zaradi pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti, določenih s splošnimi akti prireditelja.

Prireditelj lahko priredi številčno loterijo, tombolo ali srečelov samo enkrat na leto z enim žrebanjem. Srečke sme prireditelj prodajati največ 60 dni.

Prireditelj, ki organizira športna tekmovanja, sme v prostorih, v katerih so tekmovanja, enkrat letno prirediti stave v zvezi s temi tekmovanji.

Prireditelj lahko priredi posamezno klasično igro na srečo le na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za finance.

Predlogu za izdajo dovoljenja mora prireditelj priložiti izvleček iz splošnega akta, iz katerega je razvidna dejavnost prireditelja, sklep pristojnega organa prireditelja o prirejanju igre na srečo z navedbo odgovorne osebe, pravila klasične igre na srečo in finančno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno število prodanih srečk, ki še zagotavlja izplačilo dobitkov.
Zaradi zaščite udeležencev mora prireditelj izkupiček od prodanih srečk v višini, ki zagotavlja izplačilo dobitkov, deponirati pri banki in sme s tem zneskom razpolagati samo z dovoljenjem nadzornega organa iz 107. člena tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za finance, odloča o predlogu za prireditev klasične igre na srečo po prostem preudarku.
Pri odločanju po prejšnjem odstavku upošteva ministrstvo, pristojno za finance, zlasti namen, za katerega se prireja igra, skupno vrednost izdanih srečk, skupno vrednost dobitkov, način žrebanja, ceno posamezne srečke, premoženje, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z igrami ter skladnost pravil igre z določbami tega zakona.
Podrobnejše kriterije iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
- prireditelj s področja športa na račun fondacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
- prireditelj z drugih področij na račun fondacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.

Za prireditev tombole oziroma srečelova, ki se prireja v okviru kulturnega ali zabavnega programa prireditelja, ni potrebno dovoljenje iz 16. člena tega zakona, če skupna vrednost srečk ne presega zneska, ki ga določi ministrstvo, pristojno za finance in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plačuje davek na dobitke od iger na srečo.
Prireditelj iz prejšnjega odstavka mora upravni organ, pristojen za notranje zadeve, obvestiti o prireditvi takšne igre najpozneje osem dni pred prireditvijo.

Pravila klasičnih iger na srečo morajo vsebovati zlasti:
- ime in sedež prireditelja,
- ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
- ime igre na srečo in njen opis,
- namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
- območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
- skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
- opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
- vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
- navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
- opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
- rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
- rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
- rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
- rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.

Pravila klasičnih iger na srečo sprejema organ prireditelja, ki je določen z njegovim splošnim aktom.
Pravila klasičnih iger na srečo potrjuje nadzorni organ.
Prireditelj mora pravila klasičnih iger na srečo objaviti na krajevno običajen način in jih udeležencem pri igrah predložiti na vpogled povsod, kjer se prodajajo srečke.

Prireditelj ne sme spreminjati pravil klasičnih iger na srečo, ko je že začel prodajati srečke.

Pri klasičnih igrah na srečo, kjer se dobitki žrebajo, mora biti žrebanje pred komisijo, ki jo na predlog prireditelja potrdi nadzorni organ, razen v primerih iz 20. člena tega zakona.
Pred začetkom žrebanja mora prireditelj ugotoviti število prodanih srečk ter neprodane srečke zapečatiti ali uničiti pred komisijo.

Nadzorni organ sme v utemeljenih primerih na predlog prireditelja dovoliti, da se spremeni kraj žrebanja dobitkov ali da se odloži dan žrebanja dobitkov, vendar največ za 15 dni.
Prireditelj mora spremembo kraja žrebanja ali odložitev dneva žrebanja dobitkov objaviti na enak način, kot je bilo objavljeno obvestilo o prireditvi igre na srečo.
Če se po določbah prejšnjih odstavkov odloži dan žrebanja dobitkov, sme prireditelj ne glede na določbo 14. člena tega zakona prodajati srečke do novega dneva žrebanja.
Če je prireditelj klasične igre na srečo že začel prodajati srečke, sme odpovedati prireditev igre le s soglasjem nadzornega organa in če vrne prejeti denar. V ta namen mu nadzorni organ dovoli razpolagati z deponiranimi sredstvi iz 17. člena tega zakona.

Žrebanje dobitkov mora biti javno.
O poteku žrebanja sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi njeni člani. V zapisniku se navedejo zlasti kraj, čas in način žrebanja dobitkov, število prodanih srečk, izžrebane številke ali imena dobitnikov z navedbo dobitkov ter morebitne pripombe udeležencev pri igri.
Zapisnik o poteku žrebanja pošlje prireditelj nadzornemu organu najpozneje v sedmih dneh po opravljenem žrebanju.

Sporočilo o izidu žrebanja ali ugotavljanja dobitkov mora prireditelj javno objaviti najpozneje v sedmih dneh od dneva žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov.

Po poteku roka za izplačilo oziroma izdajo dobitkov komisija ugotovi, kateri dobitki v tem roku niso bili izplačani oziroma prevzeti in kakšna je njihova vrednost.
Zapisnik o ugotovitvah iz prejšnjega odstavka pošlje prireditelj nadzornemu organu najpozneje v sedmih dneh po poteku roka za izplačilo oziroma za izdajo dobitkov.

Prireditelj mora v roku 30 dni po poteku roka iz drugega odstavka prejšnjega člena nadzornemu organu predložiti obračun prihodkov in odhodkov ter porabo čistega dobička.

Klasične igre na srečo sme trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi posebne koncesije (v nadaljnjem besedilu: prireditelj).

Delničarji družbe iz prejšnjega člena so lahko le pravne osebe.
Delež posamezne pravne osebe in z njo povezanih oseb v osnovnem kapitalu prireditelja ne sme presegati 20% delnic.

Določba prvega odstavka prejšnjega člena ne velja za delavce, zaposlene in bivše zaposlene pri prireditelju. Ti imajo lahko v lasti skupaj največ 10% delnic prireditelja.
Delnice prireditelja so navadne in se lahko glasijo le na ime.
Pravna oseba lahko pridobi ali odsvoji delnice prireditelja le ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, v nasprotnem primeru je posel ničen.
Zahtevi za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba, ki želi pridobiti delnice prireditelja, priložiti:
1. podatke o pravni osebi, ki vlaga zahtevo za izdajo soglasja, skupaj z njenim ustanovitvenim aktom;
2. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra, če gre za tujo osebo;
3. izpisek delničarjev iz knjige delničarjev, če je pravna oseba delniška družba;
4. revidirano letno poročilo za zadnji dve poslovni leti;
5. dokazilo o izpolnjevanju davčnih in drugih javnofinančnih obveznosti do države, kjer ima pravna oseba sedež, če gre za tujo osebo;
6. seznam oseb, ki so posredno ali neposredno povezane s pravno osebo, z opisom načina povezave;
7. podroben opis nameravanega pravnega posla;
8. natančno obrazložitev razlogov za pridobitev oziroma odsvojitev delnic;
9. podrobno obrazložitev z razvojnimi nameni in cilji, ki jih ima pravna oseba kot delničar prireditelja;
10. oceno vpliva pridobitve delnic na prihodnje poslovanje prireditelja;
11. drugo dokumentacijo, o kateri pravna oseba, ki želi pridobiti delnice, sodi, da bo na njeni podlagi mogoče oceniti primernost pravne osebe kot delničarja prireditelja in vpliv pridobitve delnic na prihodnje poslovanje prireditelja in razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Minister, pristojen za finance, mora o vlogi za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odločiti v roku enega meseca od vložitve popolne vloge in popolne dokumentacije, sicer se šteje, da je soglasje dano.

Prireditelj ne sme imeti lastniških naložb v drugih pravnih osebah in pri podjetnikih.

Uprava prireditelja mora imeti najmanj dva člana.

Prireditelj mora imeti nadzorni svet.
Vlada imenuje enega člana nadzornega sveta.

O dodelitvi koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo odloča vlada, koncesijsko pogodbo s prirediteljem pa sklene minister, pristojen za finance.

Vlada mora o vlogi za dodelitev koncesije odločiti najpozneje v šestih mesecih.
Minister, pristojen za finance, mora koncesijsko pogodbo skleniti v 45 dneh po dodelitvi koncesije.

Koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se lahko dodeli prireditelju, ki izpolnjuje predpisane tehnične, prostorske in kadrovske pogoje, ima premoženje, s katerim se zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z igrami in pri katerem bo prirejanje iger na srečo pretežna dejavnost.
Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

S koncesijsko pogodbo se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank, temeljni elementi za pravila posameznih klasičnih iger na srečo v skladu z določbami 21. člena tega zakona in druga vprašanja, pomembna za trajno prirejanje teh iger.
Izpolnjevanje obveznosti prireditelja iz koncesijske pogodbe nadzira nadzorni organ.

Za dodeljeno koncesijo mora prireditelj plačevati koncesijsko dajatev. Obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve nadzira davčni organ.
Osnova za obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke.
Osnova za plačevanje koncesijske dajatve se ugotavlja mesečno. Od te osnove je prireditelj dolžan obračunati in plačati koncesijsko dajatev v odstotku, ki ga določi vlada s sklepom o dodelitvi koncesije, in sicer v petih delovnih dneh po poteku meseca za pretekli mesec.

Prireditelj dokončno obračuna koncesijsko dajatev za preteklo leto na podlagi podatkov o osnovi za plačevanje koncesijske dajatve na dan 10. 3. tekočega leta za preteklo leto.
Če je med letom plačana koncesijska dajatev nižje, kot je obračunana v dokončnem obračunu, mora prireditelj razliko plačati najpozneje do 20. 3. tekočega leta za preteklo leto. Če je med letom plačana koncesijska dajatev višja, kot je obračunana v dokončnem obračunu, prireditelj preveč plačano poračuna pri plačilu naslednje koncesijske dajatve.
Do roka iz prejšnjega odstavka mora prireditelj dokončni obračun in dokazilo o plačilu razlike predložiti davčnemu organu.
Od zneska koncesijske dajatve, ki ni bil plačan v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni v posebnem zakonu.