Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, klasifikacijski seznam odpadkov in obveznost poročanja Evropski Komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu z:

• Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 20), zadnjič spremenjeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/689/EGS),
• Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/31/ES),
• Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/12/ES),
• Odločbo Komisije št. 94/741/ES z dne 24. oktobra 1994 o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju določenih direktiv v sektorju odpadkov (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L št. 296 z dne 17. 11. 1994, str. 42), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije št. 2007/151/ES z dne 6. marca 2007 o spremembi Odločb 94/741/ES in 97/622/ES glede vprašalnikov za poročila o izvajanju Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in o izvajanju Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 67 z dne 7. 3. 2007, str. 7),
• Odločbo Komisije št. 96/302/ES z dne 17. aprila 1996 o določitvi oblike, s katero se zagotavljajo informacije na podlagi člena 8(3) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 116 z dne 11. 5. 1996, str. 26),
• Odločbo Komisije 97/622/ES z dne 27. maja 1997 o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju nekaterih direktiv v sektorju odpadkov (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L št. 256 z dne 19. 9. 1997, str. 13), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije št. 2007/151/ES z dne 6. marca 2007 o spremembi Odločb 94/741/ES in 97/622/ES glede vprašalnikov za poročila o izvajanju Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in o izvajanju Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 67 z dne 7. 3. 2007, str. 7) in
• Odločbo Komisije št. 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov v skladu s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov v skladu s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 6), zadnjič spremenjeno z Odločbo Sveta št. 2001/573/ES z dne 23. julija 2001 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES glede seznama odpadkov (UL L št. 203 z dne 28. 7. 2001, str. 18) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2000/532/ES).

(1) Ta uredba se uporablja za ravnanje z zemeljskim izkopom, če se zaradi onesnaženosti z nevarnimi snovmi uvršča med nevarne odpadke.

(2) Ta uredba se ne uporablja za:

1. snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
2. radioaktivne odpadke,
3. razgrajena razstreliva,
4. tla, vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal in z zgradbami, ki so trajno povezane s tlemi,
5. zemeljski izkop, pridobljen med gradbenimi deli, če se ta material v prvotnem stanju in brez obdelave uporabi za gradnjo na kraju, kjer je bil izkopan, in so v zvezi z njegovo onesnaženostjo za takšno ponovno uporabo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, in predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
6. fekalne snovi, ki niso zajete v 2. točki drugega odstavka tega člena, za slamo in druge naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju, v gozdarstvu ali za proizvodnjo energije iz takšne biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju ali ne ogrožajo zdravja ljudi.

(3) Ta uredba se ne uporablja za:

1. odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, predelavi in pri skladiščenju mineralnih surovin ter pri obratovanju kamnolomov v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15),
2. živalske stranske proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1432/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog I, II in VI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju in prevozu živalskih stranskih proizvodov (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 13) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES) razen tistih, ki so predvideni za sežig, sosežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplina ali v obratu za kompostiranje,
3. trupla živali, ki so poginile drugače kakor z zakolom, vključno z živalmi, ki jih pokončajo zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, in odstranijo v skladu z Uredbo 1774/2002/ES,
4. odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v vode z odvajanjem odpadnih voda.

(4) Ta uredba se ne uporablja za premeščanje odpadnih naplavin znotraj območja površinskih voda za upravljanje voda in vodnih poti ali preprečevanje poplav ali blažitev posledic poplav in suše, če se dokaže, da se odpadne naplavine ne uvrščajo med nevarne odpadke in ne vplivajo na izpolnjevanje obveznosti po drugih predpisih.

(5) Ta uredba se ne uporablja za pošiljke odpadkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi prilog IA, IB, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za namene upoštevanja tehničnega napredka in sprememb, dogovorjenih na podlagi Baselske konvencije (UL L št. 309 z dne 27. 11. 2007, str. 7) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1013/2006/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in je uvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
2. povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
4. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju;
5. obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov v skladu s to uredbo;
6. predelava odpadkov so postopki, določeni v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov ali njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (kot na primer sortiranje) in predelava odpadkov v gorivo. Sežig odpadkov zaradi njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov;
7. odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe, in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati;
8. predobdelava so vmesni postopki predelave, označeni z oznakama R12 in R13 iz priloge 5 te uredbe, in vmesni postopki odstranjevanja, označeni z oznakami D13, D14 in D15 iz priloge 6 te uredbe;
9. naprava je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
10. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki oddajajo ali prepuščajo, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje pred prevozom zaradi oddaje v obdelavo;
11. oddaja odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista, prevzemnik odpadkov pa s potrditvijo evidenčnega lista odpadke prevzame;
12. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez potrditve evidenčnega lista s strani imetnika in prevzemnika odpadkov, kadar je taka oddaja dovoljena na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
13. zbiralec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost zbira odpadke v skladu s to uredbo;
14. prevoznik odpadkov je oseba, ki kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov odpadkov v skladu s to uredbo;
15. prevzemnik odpadkov je trgovec, zbiralec odpadkov ali oseba, ki obdeluje odpadke v skladu s to uredbo;
16. posrednik je oseba, ki kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju obdelave odpadkov drugih imetnikov v skladu s to uredbo;
17. trgovec je oseba, ki kot dejavnost kupuje odpadke od drugih imetnikov odpadkov in jih nato brez razvrščanja ali predhodnega skladiščenja zaradi zagotavljanja njihove obdelave prodaja. Za trgovca se šteje tudi oseba, ki kupljene odpadke prevzame, tako da postane njihov imetnik;
18. predelovalec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost odpadke predeluje;
19. odstranjevalec odpadkov je oseba, ki kot dejavnost odpadke odstranjuje;
20. začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri povzročitelju odpadkov na kraju nastanka, pred njihovo oddajo v zbiranje ali obdelavo;
21. predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu odpadkov, kjer se odpadki raztovorijo, z namenom priprave za nadaljnji prevoz do izvajalca obdelave odpadkov;
22. skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov za največ tri leta pri izvajalcu obdelave odpadkov. Skladiščenje odpadkov, daljše od treh let, je odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
23. pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki se zaradi trgovanja, zbiranja ali obdelave prepelje po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh od imetnika odpadkov do prevzemnika odpadkov. V eno pošiljko odpadkov znotraj meja Republike Slovenije so vključeni vsi istovrstni odpadki, ki jih imetnik odpadkov odda istemu prevzemniku v enem dnevu. Če je s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno skupino odpadkov, tako določeno, se v eno pošiljko odpadkov štejejo vsi istovrstni odpadki, ki jih v tridesetih dneh imetnik odpadkov odda istemu prevzemniku odpadkov. Za pošiljko odpadkov ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, katere imetnik odpadkov pošilja znotraj meja Republike Slovenije med skladišči ali napravami, ki jih sam upravlja;
24. evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov in prevzemnik odpadkov potrjujejo pošiljanje odpadkov od kraja skladiščenja ali nastajanja odpadkov pri imetniku odpadkov do kraja skladiščenja ali obdelave odpadkov pri prevzemniku odpadkov, če se odpadki pri tem ne pošiljajo preko meje Republike Slovenije. Če se odpadki pošiljajo preko meje Republike Slovenije, se kot dokazilo o pošiljki odpadkov namesto evidenčnega lista uporablja transportna listina v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.

(1) Odpadki se uvrščajo v skupine in podskupine v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Snov ali predmet, ki se uvršča v eno od skupin oziroma podskupin iz klasifikacijskega seznama odpadkov, je odpadek samo, če ju imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči.

(3) Skupine odpadkov so v klasifikacijskemu seznamu odpadkov označene z dvomestnimi številčnimi oznakami, podskupine odpadkov s štirimestnimi številčnimi oznakami in posamezna vrsta odpadkov s šestmestnimi številčnimi oznakami.

(4) Nevarni odpadki so v klasifikacijskemu seznamu odpadkov označeni s šestmestno številčno oznako in zvezdico.

(5) V klasifikacijskemu seznamu odpadkov so med nevarne odpadke uvrščeni tisti odpadki, ki se uvrščajo v skupine ali med splošne vrste odpadkov iz priloge 2 in vsebujejo sestavine iz priloge 3 z lastnostmi iz priloge 4. Priloge 2, 3 in 4 so sestavni del te uredbe.

(6) Za uvrstitev odpadkov v skupino ali podskupino odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in za izbiro oznake odpadka je odgovoren povzročitelj odpadkov, v primeru prepuščanja odpadkov pa prevzemnik odpadkov.

(7) Če se odpadek glede na njegove značilnosti lahko uvrsti med nevarne odpadke ali nenevarne odpadke, ga je treba uvrstiti med nevarne odpadke, razen če je iz podatkov o sestavi odpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4 te uredbe.

(8) Odpadek se lahko uvrsti med odpadke s šestmestno številčno oznako, zaključeno s številko 99, če je iz podatkov o sestavi odpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4 te uredbe.

(9) V dvomu o uvrstitvi odpadka med odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov lahko povzročitelj odpadkov, če gre za prepuščanje odpadkov pa prevzemnik odpadkov, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), če k vlogi za izdajo mnenja priloži:

• opis odpadka,
• opis nastanka odpadka,
• analizo odpadka, glede na nevarne lastnosti odpadkov iz priloge 4 te uredbe, ki jo izvede oseba s pridobljeno akreditacijo akreditacijske službe, za izvajanje analiz po metodah iz priloge 4 te uredbe.

10. Kadar se odpadek lahko uvrsti med nevarne ali nenevarne odpadke, uvrsti ministrstvo odpadek med nevarne odpadke, če povzročitelj odpadkov ali prevzemnik odpadkov v primeru prepuščanja odpadkov, ministrstvu v vlogi za izdajo mnenja ne posreduje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1) Odpadke je treba obdelati.

(2) Odpadke je prepovedano puščati v naravnem okolju, odmetavati ali nenadzorovano obdelovati.

(3) Obdelavo odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov tako, da jih:

• odda ali prepusti zbiralcu odpadkov,
• sam obdela,
• odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali
• proda trgovcu tako, da trgovec postane njihov imetnik.

(4) Če za posamezno skupino, podskupino ali vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov poseben predpis, ki ureja ravnanje s temi odpadki, določa način njihovega zbiranja, lahko imetnik odpadkov ne glede na določbo prejšnjega odstavka zagotavlja njihovo obdelavo samo z oddajo ali prepuščanjem zbiralcu odpadkov, ki je s tem posebnim predpisom določen za zbiranje teh odpadkov.

(5) Predelava odpadkov ima prednost pred njihovim odstranjevanjem. Priprava odpadkov za ponovno uporabo ima prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave.

(6) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov ali metod, ki z emisijo snovi ali energije povzročajo:

• čezmerno obremenjevanje voda, zraka in tal,
• čezmerno obremenjevanje s hrupom ali neprijetnimi vonjavami,
• bistveno poslabšanje življenjskih možnosti živali in rastlin,
• škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,
• škodljive vplive na območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(7) Če imetnik odpadkov le-teh ne obdela sam, dokaže izpolnjevanje svoje obveznosti glede obdelave odpadkov iz četrtega odstavka tega člena, razen če odpadke prepušča zbiralcu odpadkov, na naslednje načine:

• s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma prodaji odpadkov prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom, kadar oddaja odpadke zbiralcu odpadkov, trgovcu ali neposredno izvajalcu obdelave odpadkov v Republiki Sloveniji,
• s transportno listino v skladu z Uredbo 1013/2006/ES, kadar pošilja odpadke v obdelavo v druge države.

(1) Za odpadke je treba zagotoviti predelavo, če za njo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe teh odpadkov ali njihovih sestavin.

(2) Če je predelava posamezne vrste odpadkov urejena z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z odpadki, je treba pri njegovi pripravi upoštevati naslednji vrstni red ukrepov ravnanja z odpadki:

• preprečevanje nastajanja odpadkov,
• priprava odpadkov za njihovo ponovno uporabo,
• recikliranje odpadkov,
• drugi postopki predelave,
• odstranjevanje odpadkov.

(3) Odpadki, namenjeni za predelavo, so odpadki, dokler niso predelani v uporabne materiale ali energijo ali po pripravi za ponovno uporabo dani v ponovno uporabo.

(4) Predelave odpadkov ni treba zagotoviti, če so njeni stroški nesorazmerno višji od stroškov odstranjevanja ali če njihova predelava bolj obremenjuje okolje ali zdravje ljudi kakor njihovo odstranjevanje glede na:

• emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
• porabo naravnih virov,
• energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti,
• vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po njihovi obdelavi.

(1) Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo ima prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave glede na:

• emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
• porabo naravnih virov,
• energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti,
• vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po sežigu ali sosežigu.

(2) Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo je dovoljen, če:

• je energija, ki se pridobi s sežigom ali sosežigom, večja od energije, ki se porabi med sežigom ali sosežigom,
• se del presežne energije, ki nastane pri sežigu ali sosežigu, porabi neposredno v obliki toplote ali posredno v obliki elektrike,
• je za ostanke odpadkov po sežigu ali sosežigu zagotovljeno enako ravnanje kot za odpadke, ki nastajajo pri kurjenju goriv v isti napravi.

(1) Odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, je treba odstraniti, pri tem pa je odlaganje najslabša možnost.

(2) Če je odstranjevanje posamezne vrste odpadkov urejeno z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z odpadki, je treba pri njegovi pripravi upoštevati, da se odpadki odstranjujejo čim bližje kraju njihovega nastanka, v primeru odlaganja, pa na najbližjem odlagališču, ki je primerno za odlaganje teh odpadkov.

(1) Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov iz priloge 2 te uredbe ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti.

(2) Če so nevarni odpadki, ki so namenjeni za zbiranje, prevoz ali obdelavo, pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali predmeti, je treba zagotoviti njihovo ločevanje, kadar je to tehnično izvedljivo brez nesorazmerno visokih stroškov ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ogrožanja človekovega zdravja in čezmernega obremenjevanja okolja.

(1) Imetnik odpadkov mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in zagotoviti, da se odpadki ne mešajo skladno z zahtevami prejšnjega člena, in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati.

(2) Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev.

(3) Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih.

(4) Začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje je dovoljeno v za to namenjenih prostorih objektov, ki so urejeni v skladu s predpisi, ki urejajo skladiščenje odpadkov, snovi in pripravkov.

(5) Količina skladiščenih odpadkov pri izvajalcu obdelave odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki je enaka letni zmogljivosti naprav za obdelavo teh odpadkov.

(1) Odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti pakirani tako, da ne povzročajo škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.

(2) Nevarni odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.

(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za skupino, podskupino ali vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, za katero poseben predpis, ki ureja ravnanje s temi odpadki, določa, da jih povzročitelji odpadkov prepuščajo zbiralcem odpadkov.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za pakiranje in označevanje nevarnih odpadkov, ki se prevažajo v cestnem, železniškem ali zračnem prometu ter po morju in celinskih vodah, uporabljajo predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(1) Evidenčni list vsebuje podatke o:

• imetniku odpadkov in kraju oddaje pošiljke odpadkov,
• prevozniku odpadkov in prevoznem sredstvu,
• prevzemniku odpadkov in kraju prejema pošiljke odpadkov,
• vrsti in količini odpadkov v pošiljki odpadkov oziroma o količinah odpadkov po posamezni vrsti odpadkov, če se pošilja sočasno več raznovrstnih odpadkov,
• kraju in postopku obdelave odpadkov, če je prevzemnik odpadkov izvajalec obdelave odpadkov.

(2) Če imetnik odpadkov proda odpadke trgovcu je:

• prevoznik odpadkov trgovec, če prevaža odpadke s svojimi prevoznimi sredstvi, sicer pa oseba, ki za trgovca kot prevoznik odpadkov prevaža odpadke,
• prevzemnik odpadkov oseba, ki po naročilu trgovca prevzame odpadke v obdelavo, in
• kraj prejema pošiljke odpadkov kraj prevzema odpadkov v obdelavo.

(3) Evidenčni list se izpolni elektronsko oziroma pisno na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Na evidenčni list se lahko vnesejo podatki za več pošiljk odpadkov, ki so oddani istemu prevzemniku v enem dnevu ali največ v 30 dneh, če je tak čas trajanja pošiljke določen s posebnim predpisom.

(4) Vsako pošiljko odpadkov posebej morajo pred začetkom pošiljanja nevarnih odpadkov in najpozneje v 30 dneh po zaključku pošiljanja nenevarnih odpadkov potrditi s svojim podpisom na izpolnjenem evidenčnem listu:

• imetnik odpadkov pisno ali elektronsko,
• prevoznik odpadkov pisno,
• trgovec pisno, če prevaža odpadke, ki jih je kupil, s svojimi prevoznimi sredstvi,
• prevzemnik odpadkov elektronsko, pri čemer se za količino odpadkov v evidenčni list vnese dejanska količina odpadkov, ki jih imetnik odpadkov odda prevzemniku odpadkov.

(5) Imetnik odpadkov ali trgovec, ki je odpadke kupil, morata zagotoviti, da je evidenčni list izpolnjen s podatki iz prvega odstavka tega člena in pripravljen, da ga elektronsko potrdi prevzemnik odpadkov in pisno prevoznik odpadkov.

(6) Evidenčni list je veljaven, ko ga s svojim podpisom potrdi pisno ali elektronsko imetnik odpadkov in elektronsko prevzemnik odpadkov ter pisno prevoznik odpadkov oziroma trgovec, če kupljene odpadke prevaža s svojimi prevoznimi sredstvi.