(1) Kraj dejanskega delovanja poslovodstva je kraj, kjer direktorji oziroma višje vodstvo dejansko upravljajo in poslovodijo zavezanca. Ta kraj ni nujno enak kraju, kjer se izvaja glavni nadzor ali kjer se srečuje upravni odbor.

(2) Upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka tega člena pomeni izvrševanje in uveljavljanje politike poslovanja in strateških odločitev, ki jih primeroma sprejme upravni odbor. Pomeni lahko tudi uveljavljanje celotne vizije in ciljev zavezanca kot celote.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je za kraj dejanskega delovanja poslovodstva pomembna tudi organizacija oseb oziroma skupine oseb na vodstvenih funkcijah, poti poročanja in odgovornosti, kar je lahko različno pri različnih zavezancih.

(1) Če se upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvaja na enem mestu, se to mesto šteje za kraj dejanskega delovanja poslovodstva. To mesto se lahko razlikuje od kraja, od koder se dnevno dejansko vodijo oziroma izvajajo poslovne dejavnosti.

(2) Če se upravljanje in poslovodenje direktorjev oziroma višjega vodstva iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika ne izvaja na enem mestu, ker primeroma direktorji oziroma višje vodstvo upravljajo oziroma poslovodijo zavezanca na daljavo (zlasti po telefonu, internetu, na videokonferencah), se za kraj dejanskega delovanja poslovodstva šteje kraj, kjer se dnevno dejansko vodijo oziroma izvajajo poslovne dejavnosti.

Pri ugotavljanju kraja dejanskega delovanja poslovodstva so pomembna vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera, zlasti:

• kje se nahaja središče delovanja direktorjev oziroma višjega vodstva,
• pogostost sestankov direktorjev oziroma višjega vodstva in kje se ti sestanki in druga srečanja sklicujejo in dejansko potekajo,
• dejanske aktivnosti in fizična navzočnost delavcev na višjih položajih,
• kje se sprejemajo ključne odločitve, ki bistveno vplivajo na zavezanca z ekonomskega oziroma funkcionalnega vidika,
• kje so in kje se vodijo najpomembnejše računovodske evidence.

Dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv (v nadaljnjem besedilu: dividende) se izvzemajo iz davčne osnove zavezanca po 24. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) tako, da zavezanec v davčnem obračunu iz prihodkov izvzame te dividende, ki jih je v tekočem davčnem obračunu ali davčnih obračunih preteklih davčnih obdobij predhodno vključil med prihodke.

(1) Izplačevalec, rezident Slovenije, izpolnjuje pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2, če je zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2.

(2) Izplačevalec, rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), izpolnjuje pogoj iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2 v zvezi z 2. členom Direktive Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/96/EU), če se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjeno z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in če je zavezanec za enega od davkov, navedenih v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali za kateri koli drug davek, ki lahko nadomesti navedene davke.

(3) Izplačevalec, rezident države, ki ni članica EU, izpolnjuje pogoj iz 3. točke prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2, če je zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2 in če splošna oziroma povprečna davčna stopnja obdavčitve dobička družb v tej državi ni nižja od 12,5% in država ni objavljena na seznamu držav v skladu z 8. členom ZDDPO-2. Povprečna stopnja se izračunava, če stopnja obdavčitve dobička družb ni enotna, temveč je na primer progresivna.

(4) Davek iz drugega odstavka tega člena je davek v državi, v kateri je izplačevalec rezident za davčne namene, za izplačevalca poslovne enote pa davek v državi, v kateri se poslovna enota nahaja.