S tem pravilnikom se določa način uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: davčne olajšave) v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), vrste vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, obrazec za uveljavljanje teh davčnih olajšav, metodologija za izpolnjevanje obrazca in način predložitve obrazca davčnemu organu.

Davčni zavezanec oziroma davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) uveljavlja davčne olajšave na obrazcu, ki je Priloga 1 tega pravilnika in njegov sestavni del (v nadaljevanju: obrazec), na način, kot je določen s tem pravilnikom.

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu izpolnjen obrazec, katerega izpolni v skladu z metodologijo za izpolnjevanje obrazca, ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del.

Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav predloži davčni zavezanec kot prilogo k Davčnemu obračunu davka od dohodkov pravnih oseb hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.

Zavezanec v davčnem obračunu lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska vlaganj v raziskave in razvoj, določenih v 5., 6. in 7. členu tega pravilnika in prikazanih v obrazcu v skladu s tem členom, vendar največ v višini davčne osnove.

V obrazcu morajo biti prikazani posebej podatki o stroških vlaganj v notranje raziskovalne dejavnosti zavezanca, stroških vlaganj v notranje razvojne dejavnosti zavezanca, zneskih vlaganj v opremo, ki jo uporablja zavezanec pri notranji raziskovalni in razvojni dejavnosti ter stroških za nakup raziskovalno-razvojnih storitev.

Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti prikazani ločeno po posameznih projektih/programih.

Notranja raziskovalna dejavnost zavezanca pomeni izvirno in sistematično raziskovanje znotraj podjetja zavezanca, namenjeno pridobivanju novega znanja, ki je relevantno za razvoj inovacij v podjetju in vključuje iskanje različnih možnih širših in specifičnih novih rešitev pri materialih, napravah, proizvodih, procesih, sistemih in storitvah.

Notranja razvojna dejavnost zavezanca pomeni sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem ali praktičnimi izkušnjami, za razvoj novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov ali storitev in vključuje primeroma:

1. razvoj konkretnih praktičnih rešitev za nove ali izboljšane materiale, naprave, proizvode, procese, sisteme ali storitve;
2. razvoj orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije;
3. konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe;
4. konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje.

Osnovno merilo za razlikovanje oziroma razmejitev raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu: RR) od sorodnih dejavnosti je prisotnost pomembnega elementa novosti in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, primeroma, ko rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju.

Natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca so prikazani v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

V znesek, ki predstavlja vlaganje v notranje raziskovalne in razvojne dejavnosti zavezanca, štejejo:

1. stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju v danem obdobju;
2. nakup raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
3. materialni stroški, povezani z raziskovalno-razvojno dejavnostjo (vključno s stroški podpornih storitev za to dejavnost);
4. stroški izobraževanja, izključno za potrebe raziskovalnih oziroma razvojnih projektov, ki se izvajajo v podjetju;
5. stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine, ki neposredno izhaja iz raziskovalnih in razvojnih dejavnosti zavezanca.

Vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti iz 5. in 6. člena tega pravilnika ter vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev iz 7. člena tega pravilnika mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu podrobno in na način, da je možno naknadno preverjanje skladnosti s projektom oziroma razvojnim programom.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga 2

METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVLJANJE OLAJŠAV ZA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ

Zavezanec izpolnjuje obrazec za uveljavljanje olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj za vsak projekt/program posebej. Zneski se v obrazec vpisujejo v tolarjih brez stotinov. Stroški raziskovalcev (oseb, ki delajo pri raziskovalnih in/ali razvojnih projektih) se izkazujejo za vsako osebo posebej na podlagi mesečnih ali trimesečnih obračunov stroškov za navedene osebe.

Nakupi raziskovalno-razvojne opreme, materialni stroški, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine, se vpisujejo po posameznih računih oziroma po prevzemnicah materiala, če se ne nabavlja vsak material ločeno, temveč se ga prevzema iz skladišča materiala.

Stroški po pogodbah z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci ter pogodbah, sklenjenih z zasebnimi ali javnimi raziskovalnimi organizacijami se vpisujejo za vsako pogodbo posebej.

Priloga 3

Razmejitve med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Nekatere dejavnosti v podjetju zavezanca, kot so opremljanje z orodji, razvoj proizvodnih procesov, konstruiranje, izdelava prototipa in podobno, lahko vsebujejo precejšen element raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu: RR), zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme upoštevati kot RR.

Praktična podlaga za presojo v težjih primerih:

Praktična osnova za presojo v težjih primerih: Če je glavni cilj neke dejavnosti nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem ta dejavnost sodi v RR. Če pa proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilj razvoj trga, brezhibno tekoča proizvodnja, boljši sistem nadzora in podobno, potem to ni več RR.

Posebni primeri

Prototipi

Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Razvoj, izdelava in preizkušanje prototipov sodijo v RR. Ko pa je bilo preizkušanje enega ali več prototipov zadovoljivo, je dosežena meja RR. Izdelava več kopij prototipa za trenutni komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika ne sodi v RR, čeprav jo opravlja raziskovalno osebje.

Pilotski obrat

Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR tako dolgo, dokler sta glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za:

1. ocenjevanje hipotez;
2. pisanje novih formul za izdelek;
3. določanje novih specifikacij končnega izdelka;
4. izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces;
5. pripravo navodil ali priročnikov za uporabo.

Če začne pilotski obrat potem, ko je eksperimentalna faza mimo, delovati kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more šteti za RR, čeprav se še vedno opisuje kot »pilotski obrat«.

Poskusna proizvodnja

Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se začne začetna faza izdelovanja. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR, ker glavni cilj ni več nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa.

Odpravljanje napak

Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda navadno prispeva k manjšim spremembam opreme in procesov in ga takrat ne moremo vključiti v RR.

»Povratni« RR Potem ko je bil nov izdelek ali proces predan proizvodnim enotam, bo treba še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji RR. Takšen »povratni« RR je treba uvrstiti v sklop RR.

Industrijsko konstruiranje

Velika večina konstrukcijskega dela na nekem proizvodnem področju je povezana s proizvodnimi procesi in ne sodi v RR. Nekatere elemente konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe, namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in

procesov.

Opremljanje z orodji in industrijski inženiring. V večini primerov sta faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring posameznega inovacijskega projekta del proizvodnega procesa. Če se proces opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim delom, kot so npr. razvoj novih proizvodnih strojev in orodij, spremembe v proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in standardov, potem se te dejavnosti štejejo za RR. (Primer: Vozilo ali podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavin in podsklopov v razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat potreben RR, se ta »povratni« RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, šteje v RR).

Administracija v RR in posredne podporne dejavnosti. Vse opisane dejavnosti RR spremljajo in podpirajo številne druge dejavnosti. Velja pravilo, da se za opis RR zajemajo podatki samo o tistem osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR, vključno s posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.

Pojasnilo:

Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljanje knjižničarskih ali računalniških storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu.

Če pa se opravljajo tako za raziskovalno-razvojno kot za drugo delo, so to posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k raziskovalno-razvojnim projektom in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR, njihovi nosilci pa se štejejo med raziskovalno-razvojno osebje. Tipična primera sta vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in tehnične vidike projekta, ali obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in končno poročilo o projektu.

Raziskovalno-razvojno osebje

Sem sodijo:

• raziskovalci,
• strokovno osebje,
• tehnično osebje,
• vodilno osebje (menedžerji),
• drugo osebje.

Upoštevajo se vsi, ki so zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, v stroške RR pa se štejejo tudi stroški osebja, ki zagotavlja podporne storitve, povezane z raziskovalno razvojnim delom.