Ta zakon ureja štipendije in spodbude za izobraževanje, upravičence oziroma upravičenke do štipendij in spodbud za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), pogoje za pridobitev štipendije, višino štipendije, postopke v zvezi s štipendijami in spodbudami za izobraževanje, vire financiranja, vodenje evidenc in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Štipendije in spodbude za izobraževanje so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in spodbujanju sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, ter predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji, odpravi strukturnega neskladja na trgu dela in večji zaposlenosti.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

• štipendija je ena od štipendij po tem zakonu s pripadajočimi dodatki,
• štipendist oziroma štipendistka (v nadaljnjem besedilu: štipendist) je upravičenec do štipendije, ki je pridobil pravico do štipendije oziroma je sklenil pogodbo o štipendiranju,
• štipenditor je Republika Slovenija za državne štipendije in za Zoisove štipendije, delodajalec za kadrovske štipendije ter samoupravna lokalna skupnost ali nosilec enotne regijske štipendijske sheme po aktih samoupravne lokalne skupnosti oziroma po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,
• delodajalec je pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi,
• enotna regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci enotne regijske štipendijske sheme in državo, skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji,
• nosilec enotne regijske štipendijske sheme je regionalna razvojna agencija oziroma subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni v skladu s predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,
• izobraževanje je izobraževanje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na kadrovske štipendije, se smiselno uporabljajo tudi za dodelitev kadrovskih štipendij v javnem sektorju, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

(1) Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

(2) V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:

• državne,
• kadrovske,
• Zoisove,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter
• štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

(3) Namen spodbud za izobraževanje je pospeševati gospodarski razvoj, izboljšati zaposljivost in dvigovati kvalifikacijsko raven, razvoj regij in samoupravnih lokalnih skupnosti s finančno podporo sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem oziroma na stimulativen način vzpodbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija.

(4) Spodbude za izobraževanje se dodeljujejo v obliki sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem oziroma posredno nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim.

(5) Dijakom in študentom, ki s svojimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki v skladu s tem zakonom prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, se dodeli posebna nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.

(1) Sredstva za:

• državne štipendije,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu,
• štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti in
• Zoisove štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(2) Sredstva za neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij in za nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki jih dodeljuje oziroma izplačuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad), se zagotavljajo kot programska sredstva iz državnega proračuna pristojnih ministrstev in iz namenskih sredstev sklada, sklad pa ta sredstva pridobiva tudi iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

(1) Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje (v nadaljnjem besedilu: dijak) in osebe s statusom študenta oziroma študentke (v nadaljnjem besedilu: študent) ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu, udeleženci izobraževanja odraslih), ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu.

(2) Pojem dijak oziroma študent se v tem zakonu uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

(1) Štipendija se lahko dodeli:

1. državljanom Republike Slovenije,
2. Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, za študij v Republiki Sloveniji,
3. državljanom držav članic Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in njihovim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev, če imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji,
4. državljanom držav članic EU ali EGP, ki so bili zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, ter njihovim družinskim članom, če imajo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji,
5. državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, in njihovim ožjim družinskim članom, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev.

(2) Državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 5. točke prejšnjega odstavka, se lahko štipendija dodeli na podlagi sklenjenih meddržavnih sporazumov oziroma po načelu vzajemnosti.

Štipendijo po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz 8. člena tega zakona, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in:

• hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena tega zakona,
• ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,
• niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
• niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Štipendije iz četrte in pete alinee drugega odstavka 5. člena tega zakona se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona ter pod pogoji in v višini, ki jih v javnem razpisu, po predhodnem soglasju vlade določi sklad oziroma v javnem razpisu, ki ga objavi organ, pristojen za izvajanje mednarodnega sporazuma oziroma načela vzajemnosti.

(1) Državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

(2) Dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa si pridobi upravičenec do štipendije s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja.

(1) Državno štipendijo in Zoisovo štipendijo se lahko izplača v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

(2) Državna štipendija in Zoisova štipendija se lahko izplačata v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim oziroma študijskim programom.

(1) Državne štipendije se dodelijo kandidatom, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča, in od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča.

(2) V primeru kandidatov iz enostarševskih družin, kandidatov s posebnimi potrebami oziroma kandidatov, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, se državne štipendije dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 70% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju.(3) Enostarševska družina je življenjska skupnost enega od staršev in otrok, oziroma življenjska skupnost otrok in osebe, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Če tisti od staršev oziroma oseba, kateri so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo, osnuje novo življenjsko skupnost, se pogoji za dodelitev štipendije ugotavljajo po določbah prvega odstavka tega člena.

(4) Oseba s posebnimi potrebami je:– oseba, ki je invalid z 100% telesno okvaro ali ji je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov,– oseba, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja o pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.

(5) Minister, pristojen za delo, glede na oddaljenost od kraja šolanja, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče, podrobneje predpiše višino cenzusa v razponu od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana za pridobitev državne štipendije.«.

(1) Državna štipendija brez dodatkov znaša 36 eurov za dijaka in 54 eurov za študenta.

(2) K državni štipendiji iz prejšnjega odstavka se, ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona, dodelijo naslednji dodatki:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista,
• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,
• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,
• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

(3) Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

(1) Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom družinskih članov po tem zakonu in s številom mesecev v letu.

(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov, drugi podatki davčnega organa, podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) V primeru, ko še ni izdana dokončna odločba iz prejšnjega odstavka za preteklo leto, se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta.

(4) Če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar-december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

(5) Natančnejši način ugotavljanja dohodka na družinskega člana predpiše minister, pristojen za delo.

(1) V skupni dohodek družine se štejejo dohodki in prejemki družinskih članov, in sicer:

• obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino,
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,
• prejemki dijakov in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, znižani za posebno osebno olajšavo, določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, do višine minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, razen v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema,
• nagrada skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
• plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• veteranski dodatek po zakonu o vojnih veteranih,
• doživljenjska mesečna renta, ki jo posameznik prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu, ki ureja posebne pravice žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991,
• invalidnina, invalidski dodatek in dodatek za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb,
• posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, ko se ugotovi, da oseba oziroma družina v določeni višini plačuje za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z ugotovljenim lastnim dohodkom ne bi zmogla,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi družinski član.

(2) Neprejemanje prejemkov iz pete alinee prejšnjega odstavka se dokazuje s predlogom za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, ali sklepom o izvršbi, ali dokazilom o neuspeli izvršbi, ali potrdilom pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo iz tujine.

(3) Če v primeru iz šestnajste alinee prvega odstavka tega člena družinski član dokaže, da nego in pomoč nudi v drugačni vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v tej vrednosti.

(4) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

(5) V primeru iz drugega odstavka 19. člena tega zakona se vlagatelju, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi šolanja, kot dohodek upošteva preživnina, ki jo prejema na podlagi izvršilnega pravnega naslova.

(1) V primerih iz prve alinee prvega odstavka 16. člena tega zakona se:

• če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino; če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja olajšav, zmanjšan za dohodnino;
• kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti šteje katastrski dohodek na družinskega člana, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za obdavčljiv dohodek iz te dejavnosti, razen če ni s tem zakonom drugače določeno, brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino in obvezne prispevke za socialno varnost, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma na podlagi potrdila Davčne uprave Republike Slovenije.

(2) Če je posameznik dejavnost šele začel opravljati ali če je dohodek, ugotovljen v skladu s prejšnjim odstavkom, nižji od 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka dohodek iz dejavnosti osebe, ki je na podlagi opravljanja dejavnosti vključena v obvezno zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upošteva v višini 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(1) Skupni dohodek družine se zmanjša za:

1. izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova,
2. periodične dohodke, ki jih je posameznik nehal prejemati.

(2) Periodični dohodki iz 2. točke prejšnjega odstavka so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih posameznik prejema v enakih oziroma podobnih zneskih v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih.

(1) Za družinske člane se po tem zakonu štejejo vlagatelj zahteve za štipendijo in osebe, ki so z njim v razmerju:

• očeta, matere ali zakonca oziroma osebe, s katero oče ali mati živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
• osebe, s katero oseba iz prejšnje alinee živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
• otroka in pastorka, ki so jih osebe iz prve ali druge alinee dolžne preživljati po zakonu.

(2) Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo ali živi v skupnosti iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo:

• zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
• oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
• otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prve ali druge alinee dolžni preživljati po zakonu.

(1) Za družinske člane se ne štejejo:

• zakonec, ki ni več dejansko povezan z družino (na primer zakonec, ki ne živi več z družino, ker se je začel postopek za razvezo zakonske zveze),
• otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
• otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka,
• osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

(2) Povezanost z družino iz prve alinee prejšnjega odstavka ugotavlja center za socialno delo v postopku odločanja o upravičenosti do štipendije.

(1) Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po tem zakonu, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

(2) Delodajalci, ki se prijavijo na javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij pri skladu, so dolžni skladu posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi sklad. Sklad objavi te podatke na spletni strani.

(3) Delodajalci, ki so vključeni v enotno regijsko štipendijsko shemo, so dolžni nosilcu regijske štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi nosilec ali samoupravna lokalna skupnost. Nosilci enotnih regijskih štipendijskih shem in samoupravne lokalne skupnosti objavijo te podatke na spletni strani.

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije, določene v prvem odstavku 14. člena tega zakona.