Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)

DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI -

Velja od: Objavljeno:

Objavljeno v:

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja štipendije za dijake ali dijakinje (v nadaljnjem besedilu: dijak), vključene v srednješolsko izobraževanje, za študente ali študentke (v nadaljnjem besedilu: študent), vključene v programe višješolskega izobraževanja ter visokošolskega izobraževanja in za udeležence ali udeleženke izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja odraslih), vrste štipendij, pogoje za dodelitev, višino in dodatke k štipendijam, postopke dodeljevanja štipendij, sofinanciranje kadrovskih štipendij, vire financiranja, vodenje evidenc, dolžnost poročanja in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi z upravičenci do štipendij po tem zakonu prenaša vsebina točke (b) prvega odstavka in drugi odstavek 11. člena ter prvi odstavek 21. člena Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44).

2. člen
(namen štipendiranja)

(1) Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk (v nadaljnjem besedilu: štipendist), vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti.

(2) Štipendije se dodelijo za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino ali diplomo, in so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

(3) Sredstva po tem zakonu so namenjena tudi za spodbujanje kadrovskega štipendiranja.

3. člen
(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

  • štipendija je pravica do denarnega prejemka, ki se dodeli za posamezni izobraževalni program na posamezni ravni izobraževanja,
  • štipendijsko razmerje je razmerje med dodeljevalcem štipendije in štipendistom, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti obeh,
  • kadrovska štipendija je štipendija, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program na podlagi svojih potreb,
  • vlagatelj ali vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je oseba, ki z vlogo pri pristojnem organu začne postopek za dodelitev pravice po tem zakonu,
  • štipendist je fizična oseba, ki je pridobila pravico do štipendije neposredno od dodeljevalca štipendije ali preko prejemnika sredstev,
  • štipenditor je Republika Slovenija za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije za deficitarne poklice, in za štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost,
  • prejemnik sredstev je pravna oseba, ki je na javnem razpisu pridobila pravico po tem zakonu,
  • delodajalec je pravna oseba zasebnega prava, javni zdravstveni zavod ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi in dodeljuje kadrovske štipendije,
  • dodeljevalec štipendije je pristojni center za socialno delo za državne štipendije in sklad za ostale štipendije po tem zakonu,
  • izobraževalni program je javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino, v skladu s predpisi, ki urejajo srednješolsko izobraževanje, ali javno veljavno listino ali diplomo v skladu s predpisi, ki urejajo višje oziroma visokošolsko izobraževanje, v državi izobraževanja,
  • izobraževalna ustanova je šola ali druga vzgojno-izobraževalna organizacija, visokošolski zavod ali druga institucija, ki jo pristojni organi države izvora izobraževanja priznavajo kot izobraževalno ustanovo, ki spada v njen šolski sistem po posameznih vrstah izobraževanja; v primeru transnacionalnega izobraževanja, ki ga izobraževalna ustanova izvaja zunaj teritorija države, v kateri ima sedež, mora imeti izobraževalna ustanova tudi status v državi izvajanja programa usklajen z nacionalno zakonodajo na področju izobraževanja v državi izvajanja programa,
  • študijski obisk je kratkoročna mednarodna mobilnost z namenom izobraževanja oziroma usposabljanja,
  • iztek izobraževalnega programa je zaključek obdobja trajanja izobraževanja, kot je predviden z izobraževalnim programom, brez podaljšanja študentskega statusa,
  • zaključek izobraževanja je zaključek izobraževalnega programa na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene,
  • zaključek obveznosti izobraževalnega programa je zaključek vseh tistih obveznosti programa, ki so na strani štipendista, vključno z oddajo in zagovorom morebitne zaključne naloge, torej štipendist za zaključek izobraževanja nima več obveznosti, ki bi jih moral opravljati, temveč so obveznosti do zaključka izobraževanja izključno na strani izobraževalne ustanove,
  • šolnina je znesek, ki ga posameznik plača izobraževalni ustanovi za obiskovanje izobraževalnega programa za posamezno šolsko ali študijsko leto. Šolnina ne vsebuje drugih obveznih ali neobveznih plačil izobraževalni ustanovi, kot na primer stroškov vpisa, študijske literature, članstva v organizacijah ali klubih, laboratorijskih prispevkov, zdravstvenega ali drugega zavarovanja oziroma drugih stroškov,
  • življenjski stroški so stroški nastanitve, prehrane oziroma drugi z izobraževanjem ali usposabljanjem povezani stroški,
  • tekmovalec ali tekmovalka (v nadaljnjem besedilu: tekmovalec) je dijak ali študent, ki se udeleži tekmovanja iz znanja ali raziskovanja v tujini; tekmovalec lahko tekmuje samostojno ali v ekipi dveh ali več tekmovalcev,
  • zamudne obresti so obresti, kot jih določa zakon, ki ureja zamudne obresti,
  • politika štipendiranja je ukrep Vlade Republike Slovenije, s katerim se določijo načelne in dolgoročne usmeritve na področju štipendiranja deficitarnih poklicev za petletno obdobje,
  • sklad je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije,
  • ministrstvo je ministrstvo, pristojno za delo,
  • proračunski sklad ministrstva je proračunski sklad, ustanovljen na podlagi 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US in 46/13 – ZIPRS1314-A),
  • nosilec regijske sheme kadrovskih štipendij (v nadaljnjem besedilu: RRA) je regionalna razvojna agencija oziroma druga pravna oseba, ki je del regijske razvojne mreže in deluje na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja,
  • portal e-uprava je enotni državni portal e-uprava, ki je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni upravi,
  • minimalna plača predstavlja zadnji znesek minimalne plače, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije na podlagi zakona, ki določa minimalno plačo,
  • višja sila pomeni vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij, štipendista ali prejemnika sredstev, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.
4. člen
(izvzetje iz uporabe)

(1) Ta zakon se ne uporablja za štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991, za kadrovske štipendije v organih državne uprave, za namenske štipendije, ki jih dodeljujejo ministrstva v skladu s drugimi predpisi, za štipendije v Slovenski vojski, za štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov, razen če štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov dodeljuje sklad.

(2) Ta zakon se ne uporablja za druge štipendije in prejemke, ki so po namenu in načinu vračanja primerljivi štipendijam in so urejeni v drugih predpisih oziroma splošnih aktih delodajalcev.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, ureja ta zakon dolžnost poročanja subjektov, ki dodeljujejo štipendije in druge prejemke iz tega člena.

5. člen
(javni razpis)

(1) Pravica do štipendije oziroma sofinanciranja po tem zakonu, razen za državno štipendijo, se dodeljuje na podlagi javnega razpisa.

(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

  • pravno podlago za objavo in izvedbo javnega razpisa,
  • predmet javnega razpisa,
  • višino razpisanih sredstev,
  • navedbo pogojev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za dodelitev pravic in v času trajanja pravic,
  • navedbo obveznosti iz dodeljenih pravic,
  • navedbo dokumentacije, ki jo mora vlagatelj predložiti, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev,
  • višino in namen sredstev ki jih lahko prejme vlagatelj, ter morebitno usklajevanje višine teh sredstev,
  • rok za vložitev vloge, ki se določi kot odprti ali zaprti rok,
  • naslov in način za vložitev vloge,
  • navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi pravice,
  • navedbo začetka upravičenosti do štipendije,
  • navedbo o tem ali se vlagateljem, ki bi bili glede na še razpoložljiva sredstva javnega razpisa upravičeni do preostalih razpoložljivih sredstev, dodeli sredstva v celotnem upravičenem znesku ali le do višine še razpoložljivih sredstev in na kakšen način se ta sredstva razdelijo med štipendiste ali prejemnike sredstev,
  • druge podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi pravice.

(3) V postopku javnega razpisa z zaprtim rokom za vložitev vloge:

  • začne šestdesetdnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena zadnja popolna vloga, med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami,
  • se vloge vlagateljev, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, ocenijo na podlagi meril za izbor štipendistov ali prejemnikov sredstev, ki se vrednotijo v točkah, odstotkih ali na drug način, ki omogoča razvrstitev vlog po vrstnem redu glede na prejeto oceno od najvišje do najnižje ocenjene vloge,
  • se lahko za razvrstitev vlog dveh ali več vlagateljev, katerih vloge so prejele enako oceno, uporabi razmejitveno merilo, ki se določi z javnim razpisom,
  • sredstva prejmejo tisti vlagatelji, katerih vloge glede na merila javnega razpisa prejmejo višjo oceno, do porabe razpisanih sredstev; če se vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, skupaj prijavljajo za nižja sredstva od razpisanih, se vloge ne ocenjujejo, sredstva pa prejmejo vsi vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa.

(4) V postopku javnega razpisa z odprtim rokom za vložitev vloge:

  • začne šestdesetdnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena posamezna popolna vloga,
  • prejmejo sredstva vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, po vrstnem redu prispelih popolnih vlog glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge do porabe sredstev,
  • se v primeru, da dodeljevalec štipendij istočasno prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega še razpoložljiva sredstva na javnem razpisu, za odločitev o štipendistih ali prejemnikih sredstev med temi vlogami uporabi razmejitvena merila, določena z javnim razpisom,
  • se vloge vlagateljev, vložene po porabi sredstev in pred potekom odprtega roka, zavrnejo, vloge, prejete po poteku odprtega roka, se zavržejo.

(5) Javni razpis po tem členu se praviloma objavi kot javni razpis z zaprtim rokom za vložitev vloge, razen če ta zakon izrecno ne določa drugače.

(6) Dodeljevalec štipendije oziroma RRA objavita javni razpis na svoji spletni strani, povzetek in povezavo na objavo tudi na portalu e-uprava.

6. člen
(uporaba postopkovnih določb)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) Odločba, s katero se odloči o dodelitvi pravice po tem zakonu, se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(5) V primeru zahtevnosti postopka lahko celoten ali del postopka vodi razpisna komisija, ki jo imenuje zakoniti zastopnik dodeljevalca štipendije s sklepom, s katerim se opredeli naloge in pristojnosti komisije.

7. člen
(pogodba)

(1) Če tako določa ta zakon, se na podlagi odločbe o dodelitvi pravice s štipendistom ali prejemnikom sredstev sklene pogodba o štipendiranju ali sofinanciranju.

(2) Obvezne sestavine pogodbe so:

  • določitev pogodbenih strank,
  • namen, za katerega so sredstva dodeljena,
  • višina dodeljenih sredstev,
  • transakcijski račun štipendista ali prejemnika sredstev,
  • rok in način izplačila sredstev,
  • način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer navedba dokazil, ki jih mora štipendist ali prejemnik sredstev dostaviti in iz katerih izhaja namenska poraba sredstev, poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev oziroma zaključno poročilo,
  • primeri prenehanja pogodbe,
  • sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določb in nenamenske porabe dodeljenih sredstev,
  • drugo, kar sledi iz narave dodeljenih sredstev, načina porabe sredstev ter pravic in obveznosti štipendista ali prejemnika sredstev in sklada.

(3) Način in rok sklenitve pogodbe iz tega člena se opredeli v javnem razpisu.

II. VRSTE ŠTIPENDIJ IN NJIHOVO FINANCIRANJE
8. člen
(vrste štipendij)

(1) V Republiki Sloveniji se po tem zakonu dodelijo naslednje štipendije:

  • državne štipendije,
  • Zoisove štipendije,
  • štipendije za deficitarne poklice,
  • štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
  • štipendije Ad futura.

(2) Na podlagi tega zakona lahko Republika Slovenija zagotavlja sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij.

(3) Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

  • kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,
  • štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,
  • štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.
9. člen
(dodeljevanje štipendij)

(1) Štipendije po tem zakonu se dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu.

(2) Štipendije se dodelijo za izobraževalni program od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Štipendije se ne morejo prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času podaljšanega študentskega statusa ali dodatnega študijskega leta po preteku izobraževalnega programa.

(3) Štipendist vloži dokazila za izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije za vsako novo šolsko ali študijsko leto, če ta zakon ne določa drugače. Dodeljevalec štipendije vsako šolsko ali študijsko leto preveri izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, določenih za posamezno vrsto štipendije.

(4) Štipendija po tem zakonu se ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.

(5) Štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti ravni izobraževanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo za sofinancirane kadrovske štipendije.

(7) Določbe od drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se dodeljujejo le za posamezni študijski obisk ali sodelovanje na tekmovanju.

10. člen
(viri financiranja)

Sredstva za štipendije in sofinanciranje kadrovskih štipendij po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, iz sredstev sklada in sredstev Evropskega socialnega sklada ali iz drugih virov.

III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE
11. člen
(upravičenci do štipendij)

(1) Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v tem zakonu, so do štipendije upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih.

(2) Pojem dijak se v tem zakonu uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

12. člen
(splošni pogoj za pridobitev štipendije)

Če ta zakon ne določa drugače, se štipendija dodeli:

  • državljanom Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • državljanom Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pripadniki avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti,
  • državljanom držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,
  • delavcem migrantom, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,
  • obmejnim delavcem, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,
  • državljanom tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.
13. člen
(drugi splošni pogoji za pridobitev štipendije)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, lahko pridobijo štipendijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

  • v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
  • vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
  • poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

(2) Starostni pogoj iz prejšnjega odstavka se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.

(3) Upravičenec mora celoten čas upravičenosti do štipendije izpolnjevati pogoje iz tega člena ter pogoje iz 11. in 12. člena tega zakona.

14. člen
(izobraževanje v tujini)

(1) Vlagatelji lahko ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu pridobijo štipendijo za izobraževanje v tujini.

(2) Podatke o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa pridobi vlagatelj s strani ustanove, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja, ali druge ustrezne ustanove.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSAMEZNE ŠTIPENDIJE, VIŠINA ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI
1. Državne štipendije
15. člen
(pojem)

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin.

16. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)

Glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

17. člen
(dodatki k državni štipendiji)

K državni štipendiji iz 15. člena tega zakona se dodelijo naslednji dodatki:

  • dodatek za bivanje,
  • dodatek za uspeh,
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
18. člen
(dodatek za bivanje)

(1) Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 eurov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

(2) Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

(3) Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 80 eurov mesečno.

(4) Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku.

(5) Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(6) Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.

19. člen
(dodatek za uspeh)

(1) Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

+--------+-----------------------------------+------------------+
| Razred |      Povprečna ocena dijaka       | Višina dodatka za|
|        |                                   |   uspeh v eurih  |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   1    |od vključno 4,0 do vključno 4,25   |        17        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   2    |nad 4,25 do vključno 4,50          |        22        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   3    |nad 4,50 do vključno 4,75          |        30        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   4    |nad 4,75                           |        40        |
+--------+-----------------------------------+------------------+

(2) Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

+--------+-----------------------------------+------------------+
| Razred |     Povprečna ocena študenta      | Višina dodatka za|
|        |                                   |   uspeh v eurih  |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   1    |50 ali več ECTS, nad 8,00          |        17        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   2    |50 ali več ECTS, nad 9,00          |        22        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   3    |55 ali več ECTS, nad 8,00          |        30        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   4    |55 ali več ECTS, nad 9,00          |        40        |
+--------+-----------------------------------+------------------+

(3) Povprečna ocena iz prvega in drugega odstavka tega člena se izračuna skladno s 25. členom tega zakona.

(4) Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa.

(5) V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, se določbe drugega odstavka tega člena uporabijo tako, da mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika.

20. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1) Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki:

  • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
  • je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

(2) Štipendistu s posebnimi potrebami se dodeli dodatek v višini 50 eurov mesečno.

(3) V primeru, da se na strani štipendista spremenijo osebne okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami:

  • je štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;
  • štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
2. Zoisove štipendije
21. člen
(pojem)

Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.

22. člen
(pogoji za pridobitev Zoisove štipendije)

(1) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemni dosežek in je:

  • v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja ali
  • imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje.

(2) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi študent, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemen dosežek in je:

  • zlati maturant ali je imel v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 – za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja ali
  • imel v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali je bil v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščen med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji – za študenta od drugega letnika dalje.

(3) V primeru, da se na javni razpis prijavi več vlagateljev za Zoisovo štipendijo, ki izpolnjujejo pogoje po prvem ali drugem odstavku tega člena, kot je razpoložljivih sredstev, so do Zoisove štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno ali več točk za izjemne dosežke ali več točk pri zlati maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

23. člen
(pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije)

(1) Upravičenec do Zoisove štipendije mora za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem izobraževalnem programu za vsako šolsko ali študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno iz prejšnjega člena ali izjemni dosežek skladno s 24. členom tega zakona.

(2) Pogojev iz prejšnjega odstavka ni potrebno izkazovati upravičencu do Zoisove štipendije, ki:

  • je preskočil letnik,
  • pogojev za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona in napreduje v višji letnik.
24. člen
(izjemni dosežki)

(1) Za izjemne dosežke štejejo:

  • najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
  • prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
  • priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
  • udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti,
  • nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
  • objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku,
  • umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,
  • najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

(2) Vlagatelj lahko za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat.

(3) Vlagatelj lahko uveljavlja individualni izjemni dosežek oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ pet članov.

(4) Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo.

25. člen
(povprečna ocena)

(1) Povprečna ocena je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen predmetov ali izpitov, določenih v skladu z izobraževalnim programom, ki jih je vlagatelj dosegel v predhodnem šolskem ali študijskem letu glede na šolsko ali študijsko leto, za katerega vlagatelj uveljavlja pravico do štipendije.

(2) Povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole.

(3) V primeru ocen, ki jih je vlagatelj dosegel zunaj Republike Slovenije in ne ustrezajo ocenam v skladu s predpisi s področja šolstva ali visokega šolstva v Republiki Sloveniji, mora vlagatelj zagotoviti ocenjevalno lestvico tuje izobraževalne ustanove, na podlagi katere dodeljevalec štipendije izvede pretvorbo ocen v slovenski ocenjevalni sistem.

(4) Natančnejši izračun povprečne ocene in izračun uvrstitve med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo.

26. člen
(višina Zoisove štipendije z dodatki)

(1) Zoisova štipendija mesečno znaša 120 eurov za dijaka in 140 eurov za študenta.

(2) Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 240 eurov za dijaka in 280 eurov za študenta.

(3) K Zoisovi štipendiji se dodelita:

  • dodatek za bivanje,
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

(4) Upravičenost do dodatkov iz prejšnjega odstavka se ugotavlja skladno z določbami 18. in 20. člena tega zakona.

27. člen
(javni razpis)

Sklad vsako leto najkasneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij vlagateljem za prvo dodelitev Zoisove štipendije za posamezno raven izobraževanja.

28. člen
(odločanje o dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije)

O dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije na prvi stopnji odloča sklad.

29. člen
(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča socialno sodišče.

3. Štipendije za deficitarne poklice
30. člen
(pojem)

(1) Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

(2) Namen in cilje štipendij za deficitarne poklice se opredeli v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje petih let, v kateri določi zlasti:

  • cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji,
  • opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost,
  • predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice,
  • kazalce spremljanja doseganja ciljev,
  • pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice,
  • način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja.

(3) Predlog dokumenta iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju s predstavniki socialnih partnerjev in s samoupravnimi narodnimi skupnostmi italijanske in madžarske narodne skupnosti.

(4) Strokovna izhodišča politike iz drugega odstavka tega člena pripravi sklad v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.

31. člen
(upravičenci)

Štipendija za deficitarne poklice se dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena tega zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

32. člen
(višina štipendije)

Štipendija za deficitarne poklice mesečno znaša 100 eurov.

33. člen
(javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice)

(1) Štipendije za deficitarne poklice sklad dodeli na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto.

(2) Sklad javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi z odprtim rokom za vložitev vloge.

34. člen
(vloga za dodelitev štipendije za deficitarne poklice)

(1) Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev štipendije za deficitarne poklice pri skladu.

(2) Vlagatelj k vlogi iz prejšnjega odstavka priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za dodelitev štipendije za deficitarne poklice določa ta zakon in javni razpis iz prejšnjega člena.

35. člen
(odločanje o dodelitvi štipendije za deficitarne poklice)

O dodelitvi štipendije za deficitarne poklice na prvi stopnji odloča sklad.

36. člen
(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča upravno sodišče.

4. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu
37. člen
(pojem)

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem izobraževalnem programu prve in druge stopnje na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.

38. člen
(upravičenci do štipendije)

(1) Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu za študij v Republiki Sloveniji se dodeli upravičencu iz 11. člena tega zakona, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena tega zakona in ima enega izmed naslednjih osebnih statusov:

  • je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima državljanstvo Republike Slovenije,
  • je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije,
  • je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije.

(2) Osebni status iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja v skladu z zakonom, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, in sicer na podlagi odločbe ali mnenja državnega organa, pristojnega za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 86 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!