Ta zakon določa v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.

((1) Pravna oseba po tem zakonu je gospodarska družba, zadruga, zavod oziroma druga pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
(2) Zasebnik po tem zakonu je samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja registrirano ali priglašeno dejavnost.
(3) Posameznik po tem zakonu je domača ali tuja oseba, ki opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve in brez izpolnjevanja drugih z zakonom predpisanih pogojev.

(1) Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:
– če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
– če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti,
– če pravna oseba ali zasebnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
– če tuja pravna oseba ali zasebnik, ki ima sedež oziroma prebivališče izven Republike Slovenije, opravlja dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ali, če opravlja določene storitve na ozemlju Republike Slovenije brez izpolnjevanja pogojev in prijave pričetka opravljanja storitev pri pristojnemu davčnemu uradu,
– če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni.
(2) Opravljanje dela na črno iz prejšnjega odstavka je prepovedano.

(1) Pravna oseba, zasebnik ali posameznik, ki omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.
(2) Pravna oseba, zasebnik ali posameznik, ki sklene pogodbo z drugo pravno osebo, zasebnikom ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.

(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
– z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in delavca ni prijavil zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
(2) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.

(1) Prepovedano je naročanje in objavljanje oglasov (nedovoljena reklama) v časopisih, revijah, radiu, televiziji in drugih elektronskih medijih (oglaševalska organizacija) ali posredovanje in objavljanje reklamnih sporočil na drug način, ki je dostopen javnosti, če:
– pravna oseba, zasebnik ali posameznik ponuja oziroma reklamira delo na črno po določbah 3. člena tega zakona,
– pravna oseba, zasebnik ali posameznik objavlja potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano oziroma priglašeno dejavnost.
(2) Naročnik oglasa je dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identiteti: firmo in sedež firme ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika ter njegovo stalno prebivališče.
(3) Oglaševalska organizacija ne sme objavljati oglasov, če naročnik oglasa ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Oglaševalska organizacija je dolžna organom iz 13. člena tega zakona na njihovo zahtevo posredovati podatke o naročniku oglasa.

Ne glede na določbe 3. člena tega zakona se za delo na črno ne šteje opravljanje dejavnosti ali dela v naslednjih primerih:
– medsebojna sosedska pomoč,
– opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe,
– opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč,
– opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela,
– osebno dopolnilno delo.

Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.