Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih so predstavljene spremembe vseh sestavin kapitala, tudi razdelitev čistega dobička in poravnava izgube v obravnavanem obdobju; upo­rablja se za zunanje potrebe, lahko pa tudi za notranje potrebe. Povezan je z računovodskima načeloma 124 in 138 (Kodeks računovodskih načel, 1995). Obdeluje
a) razvrščanje izkazov gibanja kapitala za zunanje poslovne potrebe,
b) osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovne potrebe,
c) prilagojeno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zu­nanje poslovne potrebe,
č) uskupinjevanje izkazov gibanja kapitala za zunanje poslovne potrebe in
d) razkrivanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovne potrebe.
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.
Ta standard se opira na mednarodne računovodske standarde (MRS) 1 (spremenjen 1997), 14 (spremenjen 1997) in 34 (spremenjen 1998). Glede vrednotenja v izkazu gibanja kapitala zajetih postavk in do­datnega razkrivanja je povezan s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 1-12 in z ustreznimi mednarodnimi računovodskimi standardi. Ker je ta temeljni računovodski izkaz lahko predračunski ali obračunski, je ta stan­dard povezan še s SRS 20, 23 in 30.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvama ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske raču­novodske standarde (2002).

27.1. Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v kate­rem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

27.2. Izkaz gibanja kapitala je lahko sestavljen tako, da prikazuje
I. le razdelitev čistega dobička kot sestavine kapitala oziroma poravnavo čiste izgube kot odbitne postavke od kapitala ali
II. vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično.

27.3. Izkaz gibanja kapitala ima obliko a) ločenih razpredelnic sprememb za vsako sestavino kapitala ali b) sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. V tem standardu je kot izhodiščna pred­lagana rešitev b.

27.4. V razpredelnici sestavljajo prvo razsežnost (stolpce) različne vrste kapitala, pri katerih se spremembe pojavljajo ali pri eni ali več vrstah kapitala skupaj z nasprotnimi predznaki:
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
I. Kapitalske rezerve
II. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne deleže
3. Statutarne rezerve
4. Druge rezerve iz dobička
I. Preneseni čisti poslovni izid
1. Preneseni čisti dobiček
2. Prenesena čista izguba
I. Čisti poslovni izid poslovnega leta
1. Čisti dobiček poslovnega leta
2. Čista izguba poslovnega leta
I. Prevrednotovalni popravki kapitala
1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala
2. Posebni prevrednotovalni popravki kapitala
Gospodarske kategorije v oklepajih so odštevne postavke. Pri nevpoklicanem kapitalu pomeni podatek v oklepaju zmanjšanje, kar pomeni hkrati povečanje vpoklicanega kapitala, ker je nevpoklicani kapital odbitna postavka od osnovnega kapitala. Iz istega razloga (tj. zaradi vpisa nevpoklicanega kapitala ali vpoklica kapitala) se hkrati pojavita spremembi z nasprotnima predznakoma pri osnovnem kapitalu in nevpoklicanem kapitalu.

27.5. V razpredelnici sestavljajo drugo razsežnost (vrstice) možni pojavi, ki povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih kategorij. Ti pojavi so lahko:
A. Začetno stanje v obdobju
B. Premiki v kapital
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala
c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
e) Vnos zneska splošnega prevrednotenja kapitala
f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala
g) Druga povečanja sestavin kapitala
C. Premiki v kapitalu
a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta
b) Razporeditev čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine
c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
č) Oblikovanje rezerve za lastne deleže iz drugih sestavin kapitala
d) Razpustitev rezerv za lastne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala
e) Izplačila (obračun) dividend v obliki delnic
f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala
Č. Premiki iz kapitala
a) Izplačilo dividend
b) Vračilo kapitala
c) Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov)
č) Prenos posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala (v poslovne prihodke ali finančne prihodke)
d) Druge odprave sestavin kapitala
D. Končno stanje v obdobju
Podatki v oklepajih so odštevne postavke. V vsaki vrstici pod C se hkrati pojavijo prištevne in odštevne postavke pri različnih sestavinah kapitala, ki se v isti vrstici medsebojno izničijo.

27.6. Teoretično možne postavke, ki pri posameznem podjetju ne prihajajo v poštev, se v uradni listini ne navajajo.

27.7. V izkazu gibanja kapitala v obliki ločenih razpredelnic se za­radi primerjave prikazujejo uresničeni podatki v obravnavanem obračun­skem obdobju in uresničeni podatki v enakem prejšnjem obračunskem obdobju ali načrtovani podatki za naslednje obračunsko obdobje in uresničeni podatki v obravnavanem obračunskem obdobju ali uresničeni podatki v obravnavanem obračunskem obdobju in načrtovani podatki za isto obdobje. V izkazu gibanja kapitala v obliki sestavljene razpredelnice se takšne primerjave praviloma prenesejo med pojasnila.

27.8. Pri različici I iz SRS 27.2 se število stolpcev iz SRS 27.4 omeji na stolpca V.1. Čisti dobiček poslovnega leta in V.2. Čista izguba poslovnega leta, ki se dopolnjujeta, le če je predmet razporeditve več kot zgolj čisti dobiček zadnjega poslovnega leta ali predmet poravnave več kot zgolj čista izguba zadnjega poslovnega leta. Število vrstic iz SRS 27.5 pa se omeji ne postavke A. Začetno stanje v obdobju, B.d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta, C.a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine kapitala in C.b) Poravnava čiste izgube kot odbitne sestavine kapitala.