(vrednotenje bonitet in vštevanje
v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma določa na
podlagi
primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti,
se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal
pri
delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom
drugače določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za
plačila, ki
jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene
bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.