(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu, vendar ne več kot v znesku 20.000 eurov. Znižanje davčne osnove po tem odstavku znaša lahko največ 10.000 eurov v davčnem letu vlaganja in 10.000 eurov v davčnem letu po letu vlaganja.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in razen tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.
(5) Znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma v vsem davčnem letu zaposlenega najmanj enega delavca za polni delovni čas.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja tudi zavezanec, ki zaposli najmanj enega delavca za polni delovni čas vsaj tri mesece pred koncem davčnega leta in je delavec pri zavezancu zaposlen za poln delovni čas nepretrgoma še najmanj eno davčno leto po letu, za katerega zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove.
(7) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v posameznem davčnem letu skupaj z zmanjšanjem za ta vlaganja v tekočem davčnem letu in največ v višini davčne osnove.
(8) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu vlaganja po tem členu, oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.
(9) Za odtujitev po osmem odstavku tega člena se šteje tudi izguba pravice do uporabe opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva v primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja v gospodinjstvo ter tudi odtujitev opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 51. člena tega zakona.
(10) Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
(11) Če zavezanec po letu, za katero uveljavlja znižanje davčne osnove, ni imel zaposlenega delavca v skladu s šestim odstavkom tega člena, mora za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo dohodka iz dejavnosti za davčno leto, v katerem ni imel zaposlenega delavca v skladu s šestim odstavkom tega člena. Določba tega odstavka se ne uporablja pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če se uveljavlja davčna obravnava po četrtem odstavku 51. člena tega zakona, za delavce, ki jih prevzame novi zasebnik ali nova pravna oseba ali prevzemna pravna oseba. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
(12) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.