Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1 in 109/08) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) vlagamo spodaj podpisani poslanki in poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Prilogi:
- predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini
- podpisi poslank in poslancev:
Jože Tanko
Marjan Bezjak
France Cukjati
Branko Marinič
Robert Hrovat
Mag. Branko Grims
Aleksander Zorn
Rado Likar
Zvone Lah
Marijan Pojbič
Eva Irgl
Zvone Černač
Jožef Jerovšek
Miro Petek
Milan Čadež
Iztok Podkrižnik
Darko Menih
Ivan Grill
Alenka Jeraj
Janez Janša
Andrej Vizjak
Mag. Štefan Tisel
Danijel Krivec
Rudolf Petan
Milenko Ziherl
Dr. Vinko Gorenak
Dr. Peter Verlič

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Z vključitvijo naše države v Evropsko unijo se je povečalo število državljanov Republike Slovenije, ki opravljajo delo kot funkcionarji in uradniki v institucijah ter drugih organih EU. Slovenski Zakon o dohodnini (ZDoh-2-UPB6, Uradni list RS, št. 51/2010) v 4. členu določa, da je zavezanec za dohodnino fizična oseba. Po 5. členu je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Glede rezidentstva je v 6. členu med drugim navedeno, da je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naštetih pogojev; med njimi je poleg ostalih tudi ta, da dela kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti,1 Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki. Za rezidenta Slovenije se po določbi tega člena šteje tudi v primeru, če je bil rezident v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu (EP).

1 Na spletnem mestu EU - Institucije in druga telesa je navedeno, da med pet institucij ES spadajo: Evropska komisija, Svet Evropske unije, Evropski parlament, Sodišče Evropskih skupnosti in Evropsko računsko sodišče. Med finančne organe EU pa spadajo: Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad.

V 34. členu ZDoh-2 je med drugim določeno, da se, ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.

V 37. členu ZDoh-2 je med drugim posebej določeno, da se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca EP. V IX. poglavju ZDoh-2 pa je urejena odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije. Tako 136. člen med drugim določa, da lahko rezident od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (odbitek), ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za dohodnino. Za dohodnino, ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje davek, ki ga je rezident (v tem primeru poslanec EP) plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.

Iz ZDoh-2 torej izhaja, da so funkcionarji institucij in finančnih organov EU, razen poslancev EP, oproščeni plačevanja dohodnine v Sloveniji in plačujejo davek samo EU. Predlagatelji zakona menimo, da gre za nedopustno razlikovanje in da bi morala biti ureditev oziroma obdavčitev enaka za vse funkcionarje institucij in finančnih organov EU, kakor tudi za uslužbence, ki so v navedene institucije napoteni na podlagi sklepa Vlade RS oziroma Državnega zbora.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Poslanci EP morajo dohodke napovedati v Sloveniji in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni EU, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji. Ostali funkcionarji institucij in finančnih organov EU pa plačujejo davek samo EU. Cilj zakona je, da se uvede enaka obdavčitev za vse funkcionarje in uslužbence institucij in finančnih organov EU, ki so napoteni na podlagi sklepa Vlade RS oziroma Državnega zbora na način, kot sedaj velja za poslance EP. Zakon sledi načelu enakosti in pravičnosti.

Poglavitna rešitev zakona je, da se med dohodke iz zaposlitve oziroma dohodke iz delovnega razmerja štejejo dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki in Evropski investicijski banki. Tako kot velja za poslance EP, se tudi za funkcionarje navedenih institucij in uslužbence, ki so v navedene institucije napoteni na podlagi sklepa Vlade RS oziroma Državnega zbora, predlaga odpravo dvojnega obdavčevanja.

3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva

Predlagan zakon bo imel pozitivne posledice za državni proračun, ker se pričakuje, da se bo povečalo število zavezancev za plačilo dohodnine.

Na druga javno finančna sredstva predlagane spremembe in dopolnitve nimajo učinkov.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU

4.1 Nemčija

Kot izhaja iz informacije, pridobljene prek nemškega Bundestaga, so nemški poslanci EP v svoji domovini še dodatno obdavčeni, davek EU (Gemeinschaftssteuer) pa se upošteva kot eden izmed tujih davkov, ki ustrezajo nemški dohodnini (Einkommensteuer). Prejemki poslancev EP se štejejo kot drugi prejemki (sonstige Einkünfte) po 22. členu Zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz - EStG). Glede na določilo 7. točke prvega odstavka 2. člena EStG pa za te druge prejemke izrecno velja, da so v Nemčiji obdavčeni z dohodnino. Davčna stopnja za dohodnino je prikazana v 32a. členu EStG. Kot smiselno izhaja iz samega zakona in tudi iz informacije Bundestaga, znaša stopnja davka na dohodek glede na višino prejemkov, ki jih prejemajo nemški poslanci EP, 42 %.

4.2. Švedska

Po podatkih, ki smo jih pridobili prek EP, se plače evropskih poslancev obdavčujejo tako, kot če bi jih zaslužili na Švedskem. Davek na dohodek se plačuje kot občinski in kot državni davek. Občinski je proporcionalen, njegovo višino določajo posamezne občine, običajno pa znaša okoli 30 % od davčne osnove (celotni dohodek, zmanjšan za razne olajšave oz. odtegljaje). Državni davek se ne plačuje za dohodke do okoli 40.000 EUR (372.100 SEK), nad tem zneskom do 58.000 EUR (545.200 SEK) je 20 %, vsi višji dohodki pa so obdavčeni z davčno stopnjo 25 %.

Tako bi evropski poslanec, ki zasluži okoli 8000 EUR bruto mesečno (okoli 900.000 SEK letno), vsak mesec občini plačal občinski davek (okoli 30 %). Večina švedskih državljanov plačuje le ta davek, saj je povprečna plača pod zgoraj navedenim zneskom (372.100 SEK letno). Dokončno pa se davek obračuna letno, ko so znani vsi podatki o dohodku in o olajšavah.

Davek, ki se plača v korist proračuna EU, se odšteje od davka, ki ga poslanec plača švedskim oblastem. Poslanec pa mora to posebej uveljavljati.

4.3. Velika Britanija

Dokler so bili britanski poslanci v EP plačani iz nacionalnega proračuna prek vladnega urada (Cabinet office), so dobivali plačo, ki je bila enaka plači poslanca britanskega parlamenta. To je bilo 63.291 GBP letno - po odbitku dohodnine v višini okoli 26 % (odstotek je različen glede na osebne okoliščine poslanca), jim je ostalo okoli 46.835 GBP letno. Davek se je plačeval v Veliki Britaniji, postopek pa je bil načeloma enak kot za druge davkoplačevalce.

Sprememba Statuta jim je prinesla bistveno izboljšanje položaja - po poročanju številnih medijev in Združenja davkoplačevalcev (The Tay Payers Alliance) kar do 47 % povečanje plače. Samo s poenotenjem plače na 7665 EUR mesečno so pridobili 16 % (to pomeni 73.587 GBP bruto letne plače), dodatno bi profitirali še s plačevanjem bistveno nižjega davka (community tax) v višini 15 %, preračun v funte pa zaradi sprememb menjalnega tečaja (padca funta) pokaže končno neto plačo v znesku 68.801 GBP (prej 46.835 letno). O tem so se v letu 2009 kritično razpisali številni britanski mediji.

Vendarle pa je iz razprave pristojnega parlamentarnega odbora (Public Bill Committee) britanskega spodnjega doma razvidno, da se je vlada odločila, da bo izkoristila možnost, ki ji jo daje Statut, ter da bo obdavčila razliko med davkom EU in nacionalnim davkom na dohodek. Pri tem se že plačani davek v korist EU odšteje, britanskim oblastem pa bodo poslanci davek plačevali na podlagi davčne napovedi ob koncu finančnega leta in ne več kot akontacijo ob izplačilu plače, kot je veljalo doslej (povzeto po spletnih straneh Spodnjega doma).

Da bi se izognili dvojnemu obdavčenju, je bil leta 2009 sprejet Finančni zakon (Finance Bill 2009), ki v 56. členu izrecno omogoča uporabo klavzule o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jo predvideva Zakon o dohodnini (Income and Corporation Taxes Act 1988 - ICTA) tudi za plače poslancev EP. Plače evropskih poslancev se bodo obdavčevale tako v korist Evropske skupnosti, kot tudi v Veliki Britaniji, za poslance, ki so britanski rezidenti. Davčna stopnja bo taka kot za vse državljane, ki v Veliki Britaniji zaslužijo enak znesek (povzeto po obrazložitvi Zakona o financah).

Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu EU.

5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Zakon ne bo imel drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010) se v 3.c točki 6. člena za besedno zvezo "Evropski centralni banki" doda vejico in besedno zvezo "Evropskem investicijskem skladu".

2. člen

Četrta točka 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

"4. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu, opravljanja funkcije v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki."

3. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

"34. člen

(dohodki rezidentov - uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki, razen uslužbenci, ki so napoteni na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora Republike Slovenije. Dohodnina se ne plačuje pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta."

4. člen

V drugem odstavku 37. člena se 3. točka spremni tako, da se glasi:

"3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta ter dohodki prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki,".

5. člen

V prvem stavku četrtega odstavka 136. člena se za besedo "parlamenta" doda besedilo, ki se glasi:

"ter dohodki prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki".

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporabljati pa se začne pri odmeri dohodnine za leto 2010.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

V členu se posebej določa, da je finančna institucija oziroma organ EU tudi Evropski investicijski sklad.

K 2. členu

Člen določa, da je zavezanec za plačilo dohodnine tudi rezident Slovenije, ki je funkcionar v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki.

Poslanci EP morajo dohodke napovedati v Sloveniji in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni EU, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji. Ostali funkcionarji institucij in finančnih organov EU pa plačujejo davek samo EU. Iz tega razloga se določa enaka obdavčitev za vse funkcionarje institucij in finančnih organov EU na način, kot sedaj velja za poslance EP.

K 3. členu

Člen določa, da plačila dohodnine niso oproščeni tisti uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki, ki so v te institucije napoteni na podlagi sklepa Vlade RS oziroma Državnega zbora.

K 4. členu

Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki.

K 5. členu

Zaradi odprave dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta z virom izven Slovenije, se lahko od dohodnine, odmerjene v Sloveniji odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki so jo funkcionarji v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem investicijskem skladu ali Evropski investicijski banki plačali EU.

K 6. členu

Člen določa, da se uporablja sprememba Zakona o dohodnini že za odmero dohodnine v letu 2010.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

6. člen
(rezident)

Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;

2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;

3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:

a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;

b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;

c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;

4. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;

5. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali

6. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

34. člen
(dohodki rezidentov - uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta

37. člen
(dohodek iz delovnega razmerja)

(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,

3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,

6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,

7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,

2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,

3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,

4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,

5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,

6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,

7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,

8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

136. člen
(odbitek dohodnine)

(1) Rezident lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.

(2) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo dohodki, ki se v skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona ne morejo šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.

(3) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi, če Slovenija s to državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.

(4) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega člena, ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje davek, ki ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.