A. Uvod
Ta standard je povezan s temeljnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in s SRS 31 - Računovodske rešitve v bankah. Obravnava posebnosti računovodskih rešitev v vzajemnih skladih in sestavljanje računovodskih izkazov zanje. Posebej se opira na SRS 31 - Računovodske rešitve v bankah. Ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju poslovnega izida, ki so značilne za vzajemne sklade. Obdeluje
a) bilanco stanja z opredelitvami posameznih postavk,
b) izkaz poslovnega izida z opredelitvami posameznih postavk,
c) izkaz finančnega izida,
č) dodatek k računovodskim izkazom in
d) posebnosti prevrednotovanja.
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.
Ta standard se opira na mednarodni računovodski standard (MRS) 25 - Obračunavanje finančnih naložb -, MRS 30 - Razkritja v računovodskih izkazih bank in podobnih finančnih inštitucij -, MRS 31 - Računovodsko poročanje o deležih v skupnih podvigih -, MRS 32 - Finančni inštrumenti - razkrivanje in predstavljanje -, MRS 36 - Oslabitev sredstev -, MRS 37 - Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva - ter MRS 39 - Finančni inštrumenti - pripoznavanje in merjenje.
Glede vrednotenja v bilanco stanja in izkaz poslovnega izida zajetih postavk je treba smiselno upoštevati SRS 1-19 in ustrezne mednarodne računovodske standarde, glede finančnega izida, proučevanja (analiziranja) in informiranja pa SRS 27-30.
V tem standardu predpisane oblike izkazov so namenjene računovodskemu poročanju za poslovne potrebe. Oblike poročanja za davčne in statistične potrebe urejajo drugi predpisi.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2002).
a) bilanco stanja z opredelitvami posameznih postavk,
b) izkaz poslovnega izida z opredelitvami posameznih postavk,
c) izkaz finančnega izida,
č) dodatek k računovodskim izkazom in
d) posebnosti prevrednotovanja.
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.
Ta standard se opira na mednarodni računovodski standard (MRS) 25 - Obračunavanje finančnih naložb -, MRS 30 - Razkritja v računovodskih izkazih bank in podobnih finančnih inštitucij -, MRS 31 - Računovodsko poročanje o deležih v skupnih podvigih -, MRS 32 - Finančni inštrumenti - razkrivanje in predstavljanje -, MRS 36 - Oslabitev sredstev -, MRS 37 - Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva - ter MRS 39 - Finančni inštrumenti - pripoznavanje in merjenje.
Glede vrednotenja v bilanco stanja in izkaz poslovnega izida zajetih postavk je treba smiselno upoštevati SRS 1-19 in ustrezne mednarodne računovodske standarde, glede finančnega izida, proučevanja (analiziranja) in informiranja pa SRS 27-30.
V tem standardu predpisane oblike izkazov so namenjene računovodskemu poročanju za poslovne potrebe. Oblike poročanja za davčne in statistične potrebe urejajo drugi predpisi.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2002).
B. Standard
38.1.
Računovodski izkazi vzajemnega sklada morajo vsebovati informacije o nakupih in prodajah, naložbah, obveznostih, poslovnem izidu in delitvi dobička za obravnavano obdobje ter premoženju na koncu tega obdobja. Ti računovodski izkazi so
a) bilanca stanja,
b) izkaz poslovnega izida,
c) izkaz finančnega izida ter
č) dodatek k računovodskim izkazom, ki vsebuje
- opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev,
- pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj,
- izkaz premoženja ter
- izkaz pomembnejših sprememb premoženja.
a) bilanca stanja,
b) izkaz poslovnega izida,
c) izkaz finančnega izida ter
č) dodatek k računovodskim izkazom, ki vsebuje
- opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev,
- pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj,
- izkaz premoženja ter
- izkaz pomembnejših sprememb premoženja.
38.2.
Vzajemni sklad vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva. Konte razčlenjuje skladno s kontnim načrtom, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo, in svojimi potrebami.
a) Bilanca stanja
38.3.
Bilanca stanja ima najmanj tele postavke:
I. Sredstva
1. Denarna sredstva
2. Kratkoročni vrednostni papirji
a) Vrednostni papirji domačih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
b) Vrednostni papirji tujih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
1. Dolgoročni vrednostni papirji
a) Vrednostni papirji domačih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu vrednostnih papirjev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem prostem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem prostem trgu vrednostnih papirjev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
b) Vrednostni papirji tujih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
c) Drugi vrednostni papirji
1. Dani depoziti
a) Dani kratkoročni depoziti
- pravnim osebam s sedeži v Republiki Sloveniji
- pravnim osebam s sedeži zunaj Republike Slovenije
b) Dani dolgoročni depoziti
- pravnim osebam s sedeži v Republiki Sloveniji
- pravnim osebam s sedeži zunaj Republike Slovenije
1. Terjatve
a) Terjatve za prodane vrednostne papirje
b) Terjatve za prodane investicijske kupone
c) Terjatve do družbe za upravljanje
č) Terjatve za obresti in dividende
d) Druge terjatve iz poslovanja
1. Aktivne časovne razmejitve
Skupaj sredstva (od 1 do 6)
Zunajbilančna sredstva
II. Obveznosti do virov sredstev
1. Kratkoročne obveznosti
a) Obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev
b) Obveznosti iz odkupa investicijskih kuponov
c) Obveznosti za plačilo davkov
č) Obveznosti do družbe za upravljanje
d) Obveznosti do banke skrbnice
e) Druge obveznosti
1. Pasivne časovne razmejitve
2. Rezervacije
3. Čisti neiztrženi dobički pri naložbah
4. Investicijski kuponi
a) Vplačani investicijski kuponi
b) Prevrednotovalni popravek investicijskih kuponov
c) Preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij
č) Nerazdeljeni čisti dobiček ali čista izguba obračunskega obdobja
Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 1 do 5)
I. Sredstva
1. Denarna sredstva
2. Kratkoročni vrednostni papirji
a) Vrednostni papirji domačih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
b) Vrednostni papirji tujih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Državni vrednostni papirji
- Izpeljani (izvedeni) finančni inštrumenti
- Vrednostni papirji drugih izdajateljev
1. Dolgoročni vrednostni papirji
a) Vrednostni papirji domačih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu vrednostnih papirjev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem prostem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem prostem trgu vrednostnih papirjev
- Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
b) Vrednostni papirji tujih izdajateljev
- Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
- Delnice
- Obveznice
- Državne obveznice
- Obveznice mest, občin in podobne
- Obveznice gospodarskih družb
- Drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
c) Drugi vrednostni papirji
1. Dani depoziti
a) Dani kratkoročni depoziti
- pravnim osebam s sedeži v Republiki Sloveniji
- pravnim osebam s sedeži zunaj Republike Slovenije
b) Dani dolgoročni depoziti
- pravnim osebam s sedeži v Republiki Sloveniji
- pravnim osebam s sedeži zunaj Republike Slovenije
1. Terjatve
a) Terjatve za prodane vrednostne papirje
b) Terjatve za prodane investicijske kupone
c) Terjatve do družbe za upravljanje
č) Terjatve za obresti in dividende
d) Druge terjatve iz poslovanja
1. Aktivne časovne razmejitve
Skupaj sredstva (od 1 do 6)
Zunajbilančna sredstva
II. Obveznosti do virov sredstev
1. Kratkoročne obveznosti
a) Obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev
b) Obveznosti iz odkupa investicijskih kuponov
c) Obveznosti za plačilo davkov
č) Obveznosti do družbe za upravljanje
d) Obveznosti do banke skrbnice
e) Druge obveznosti
1. Pasivne časovne razmejitve
2. Rezervacije
3. Čisti neiztrženi dobički pri naložbah
4. Investicijski kuponi
a) Vplačani investicijski kuponi
b) Prevrednotovalni popravek investicijskih kuponov
c) Preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij
č) Nerazdeljeni čisti dobiček ali čista izguba obračunskega obdobja
Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 1 do 5)
Zunajbilančne obveznosti do virov sredstev
38.4.
V bilanci stanja se izkazujejo podatki v dveh stolpcih: v prvem na dan, na katerega se sestavi, v drugem pa na koncu prejšnjega obračunskega obdobja. Izkazujeta se tudi sestavi sredstev in obveznosti do njihovih virov.
38.5.
V bilanci stanja se izkazujejo postavke po nakupni vrednosti. Vrednotijo se po dnevni tržni oziroma udenarljivi vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.
38.6.
Postavka sredstev Denarna sredstva zajema gotovino in druga denarna sredstva.
38.7.
Postavka sredstev Kratkoročni vrednostni papirji zajema vse naložbe v kratkoročne vrednostne papirje; ti so domači in tuji. Izkazovati jih je mogoče enako kot dolgoročne vrednostne papirje.
Obrestovani vrednostni papirji se izkazujejo z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev. Diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot tisti, ki prinašajo obresti. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev.
Obrestovani vrednostni papirji se izkazujejo z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev. Diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot tisti, ki prinašajo obresti. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev.
38.8.
Postavka sredstev Dolgoročni vrednostni papirji zajema vse naložbe v dolgoročne vrednostne papirje na dan, na katerega se sestavi bilanca stanja.
Obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi z borznim tečajem ali tečajem prostega trga, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se vrednotijo po nominalni vrednosti oziroma nakupni ceni, če je ta nižja. Prvi ali drugi se prištejejo obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Brezkuponske obveznice se obravnavajo enako kot obrestovane obveznice. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti, dnevno pa se obrestujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Udeležbene prednostne delnice se izkazujejo enako kot navadne delnice.
Navadne delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju.
Navadne delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po knjigovodski vrednosti v zadnjem objavljenem letnem obračunu oziroma po nakupni ceni, če je ta nižja.
Drugi vrednostni papirji se izkazujejo po borznem tečaju ali tečaju prostega trga oziroma po udenarljivi vrednosti. V drugih primerih se izkazujejo po nakupni vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.
Obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi z borznim tečajem ali tečajem prostega trga, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se vrednotijo po nominalni vrednosti oziroma nakupni ceni, če je ta nižja. Prvi ali drugi se prištejejo obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Brezkuponske obveznice se obravnavajo enako kot obrestovane obveznice. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti, dnevno pa se obrestujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Udeležbene prednostne delnice se izkazujejo enako kot navadne delnice.
Navadne delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju.
Navadne delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po knjigovodski vrednosti v zadnjem objavljenem letnem obračunu oziroma po nakupni ceni, če je ta nižja.
Drugi vrednostni papirji se izkazujejo po borznem tečaju ali tečaju prostega trga oziroma po udenarljivi vrednosti. V drugih primerih se izkazujejo po nakupni vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.
38.9.
Če upravljavec vzajemnega sklada na podlagi ocene pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ugotovi, da je knjigovodska vrednost posameznega vrednostnega papirja, s katerim se ne trguje ali se z njim trguje neredno, premajhna ali prevelika, se lahko odloči za skupno ovrednotenje.
Pri skupnem ovrednotenju se tak vrednostni papir izkaže po ocenjeni vrednosti. Če je ocenjena vrednost večja od knjigovodske, se razlika izkaže kot neiztrženi dobiček pri naložbi. Če je ocenjena vrednost manjša od knjigovodske, se za razliko oblikuje popravek vrednosti vrednostnega papirja.
Pri skupnem ovrednotenju se tak vrednostni papir izkaže po ocenjeni vrednosti. Če je ocenjena vrednost večja od knjigovodske, se razlika izkaže kot neiztrženi dobiček pri naložbi. Če je ocenjena vrednost manjša od knjigovodske, se za razliko oblikuje popravek vrednosti vrednostnega papirja.
38.10.
Postavka sredstev Dani depoziti zajema depozite pri bankah in drugih finančnih organizacijah. Kratkoročni in dolgoročni depoziti se spremljajo ločeno; zanje se dnevno obračunavajo obresti.
38.11.
Postavka sredstev Terjatve zajema terjatve do posrednikov za prodane vrednostne papirje, terjatve za prodane investicijske kupone vzajemnega sklada, terjatve do družbe za upravljanje, terjatve za obresti in dividende ter druge terjatve iz poslovanja. Terjatve se izkazujejo nepobotane z morebitnimi obveznostmi do istih pravnih ali fizičnih oseb. Izkazujejo se v izterljivi velikosti z obračunanimi obrestmi do dneva, na katerega se sestavi bilanca stanja.
38.12.
Postavka obveznosti Kratkoročne obveznosti zajema obveznosti do posrednikov za kupljene vrednostne papirje, obveznosti za kupljene investicijske kupone, obveznosti za obračunane in neplačane davke, obveznosti do družbe za upravljanje in druge obveznosti. Obveznosti se izkazujejo nepobotane z morebitnimi terjatvami do istih pravnih ali fizičnih oseb. Izkazujejo se z obračunanimi obrestmi.
38.13.
Postavka obveznosti Rezervacije zajema vnaprej vračunane stroške tveganja v zvezi z naložbami. Vzajemni sklad lahko glede na tveganje v zvezi z obveznicami in delnicami z nespremenljivimi dividendami oblikuje rezervacije do 5% skupne vrednosti vseh obveznic in delnic z nespremenljivimi dividendami. Način oblikovanja in črpanja rezervacij mora biti določen v prospektu vzajemnega sklada.
Rezervacije se morajo razkriti v dodatku k računovodskim izkazom.
Rezervacije se lahko oblikujejo le na podlagi skupnega ovrednotenja ter ocene tveganja v zvezi z obveznicami in delnicami z nespremenljivimi dividendami.
Rezervacije se morajo razkriti v dodatku k računovodskim izkazom.
Rezervacije se lahko oblikujejo le na podlagi skupnega ovrednotenja ter ocene tveganja v zvezi z obveznicami in delnicami z nespremenljivimi dividendami.
38.14.
Postavka obveznosti Čisti neiztrženi dobički pri naložbah zajema pozitivno razliko med vsemi neiztrženimi dobički pri naložbah ter vsemi neiztrženimi izgubami pri naložbah vzajemnega sklada.
Neiztrženi dobiček pri naložbi je posledica povečanja tržne vrednosti naložbe ali povečanja knjigovodske vrednosti naložbe zaradi ocene vrednosti (skupnega ovrednotenja) posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe, ne pa obračunanih obresti ali drugih donosov, in še ni udenarjen.
Neiztržena izguba pri vrednostnem papirju je posledica zmanjšanja tržne vrednosti posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe.
Presežek neiztrženih izgub pri naložbah nad neiztrženimi dobički pri naložbah se izkazuje med odhodki v izkazu poslovnega izida kot čista neiztržena izguba pri naložbah.
Presežek neiztrženih dobičkov pri naložbah nad neiztrženimi izgubami pri naložbah se izkazuje v bilanci stanja kot čisti neiztrženi dobiček pri naložbah.
Če vzajemni sklad izkaže v izkazu poslovnega izida čisto neiztrženo izgubo pri naložbah, se v naslednjem obračunskem obdobju neiztrženi dobički oziroma neiztržene izgube izračunavajo glede na vrednost naložb na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja.
Neiztrženi dobiček pri naložbi je posledica povečanja tržne vrednosti naložbe ali povečanja knjigovodske vrednosti naložbe zaradi ocene vrednosti (skupnega ovrednotenja) posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe, ne pa obračunanih obresti ali drugih donosov, in še ni udenarjen.
Neiztržena izguba pri vrednostnem papirju je posledica zmanjšanja tržne vrednosti posamezne dolgoročne oziroma kratkoročne naložbe.
Presežek neiztrženih izgub pri naložbah nad neiztrženimi dobički pri naložbah se izkazuje med odhodki v izkazu poslovnega izida kot čista neiztržena izguba pri naložbah.
Presežek neiztrženih dobičkov pri naložbah nad neiztrženimi izgubami pri naložbah se izkazuje v bilanci stanja kot čisti neiztrženi dobiček pri naložbah.
Če vzajemni sklad izkaže v izkazu poslovnega izida čisto neiztrženo izgubo pri naložbah, se v naslednjem obračunskem obdobju neiztrženi dobički oziroma neiztržene izgube izračunavajo glede na vrednost naložb na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 32 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
Povezani predpisi