Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov posameznikov (odslej podjetni­kov).
Obdeluje
a) letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje,
b) razčlenjevanje postavk v izkazu stanja za zunanje poslovno poročanje,
c) razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje,
č) razkrivanje postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida,
d) vodenje poslovnih knjig,
e) knjigovodske listine,
f) amortiziranje,
g) začetno računovodsko merjenje zalog,
h) prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
i) popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter
j) dostop do poslovnih knjig in poročil.
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.
Glede vrednotenja postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS).
Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dopustno enostavno knjigovodstvo. Predstav­ljeno je v prilogi k temu standardu.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C) in po­jasnili (poglavjem Č).
Ta standard povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri pod­jetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov.

39.1. Letno poročilo obsega izkaz stanja, izkaz poslovnega izida in razkritja.
Izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se se­stavlja.
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prika­zan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.
Razkrivanje postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida obravnava točka č tega standar­da.

39.2. Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje vsebuje najmanj tele postavke:
I. SREDSTVA
1. Neopredmetena dolgoročna sredstva
2. Opredmetena osnovna sredstva
3. Dolgoročne finančne naložbe
4. Zaloge
5. Poslovne terjatve
a) Dolgoročne poslovne terjatve
b) Kratkoročne poslovne terjatve
6. Kratkoročne finančne naložbe
7. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina
8. Aktivne časovne razmejitve
9. Terjatve do podjetnika
Skupaj sredstva (od 1 do 9)
II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
10. Podjetnikov kapital
11. Dolgoročne rezervacije
12. Finančne in poslovne obveznosti
a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti
13. Pasivne časovne razmejitve
Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 10 do 13)

39.3. V izkazu stanja se izkazujejo postavke po tehle pravilih:
1. Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do in­dustrijske lastnine in dolgoročno odloženi stroški po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.
2. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo z neodpisano vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.
3. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih. Kot dolgo­ročne finančne naložbe se štejejo še finančne naložbe v nepremičnine pa tudi naložbe v pleme­nite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno tržljivo blago, ki naj bi jih podjetnik pose­doval več kot leto dni in niso namenjeni prodaji. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se prikaže med kratkoročnimi finančnimi nalož­bami.
4. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov, polproizvodov in nedo­konča­ne proiz­vodnje iz ustreznih popisnih list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog ne sme presegati njihove čiste iztržljive vrednosti.
5. Med poslovne terjatve se uvrščajo terjatve do kupcev, dani predujmi in varščine za obrat­na sredstva ter druge poslovne terjatve.
6. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v finančne dolgove in druge.
7. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina so tolarska in devizna sredstva na računih in na odpoklic, gotovina v blagajni (bankovci in kovanci), takoj udenarljivi vrednostni papirji (vred­nost­nice) ter denar na poti. Izdani čeki se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na raču­nih morajo biti do­kumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z us­treznim popisnim listom.
8. Aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice.
9. Terjatve do podjetnika so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.
10. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na datum izkaza stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v izkazu stanja.
11. Dolgoročne rezervacije so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je za­nesljivo ocenjena.
12. Med dolgoročne finančne in poslovne obveznosti se uvrščajo dobljena dolgoročna poso­jila, dolgoročni krediti dobaviteljev in druge dolgoročne obveznosti. Zneski dolgoročnih obvez­nosti, ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani) in ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po datumu izkaza stanja, se v izkazu stanja izkažejo kot kratkoročne obveznosti. Kratkoročne ob­veznosti so kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, do zaposlencev (razen do podjetnika), do državnih in drugih inštitucij, do financerjev pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca ob­računskega obdobja še niso poravnane.
13. Pasivne časovne razmejitve so kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki.

39.4. Izkaz stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnava­nem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.

39.5. Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke:
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki
5. Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga ter stroški storitev
a) Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga
b) Stroški storitev
6. Stroški dela zaposlencev
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi stroški
a) Prispevki za socialno varnost podjetnika
b) Ostali stroški
9. Finančni prihodki
10. Finančni odhodki
a) Finančni odhodki za obresti
b) Drugi finančni odhodki
11. Izredni prihodki
12. Izredni odhodki
13. Poslovni izid
a) Podjetnikov dohodek
b) Negativni poslovni izid

39.6. V izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke po tehle pravilih:
1. Čisti prihodki od prodaje so prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje (na primer za blagajniške popuste) pa tudi za vrednost vrnjenih količin.
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je razlika med njiho­vo vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja; če je njihova vrednost na koncu obdobja večja, ima sprememba pozitiven predznak, v nasprotnem primeru pa negativen predznak.
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena dolgoročna sredstva.
4. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena os­novna sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslov­ni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.
5. Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga ter stroški storitev
a) Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.
b) Stroški storitev so stroški storitev pri proizvajanju proizvodov, prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance, zavarovalnih pre­mij, storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti), najemnin, sve­tovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, po pogodbah o avtorskem delu oziroma iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastalih s fizičnimi osebami.
6. Stroški dela zaposlencev so plače, nadomestila plač, stroški socialnih zavarovanj in drugi stroški dela.
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredst­vih in opredmetenih osnovnih sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizir­ljivih sred­stev razen dela, ki se nanaša na prevrednotenje in se krije v breme posebnih prevredno­tovalnih popravkov kapitala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstvih in ne­opredmetenih dolgoročnih sredstev.
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obrat­nih sredstev.
8. Drugi stroški so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, štipendije in drugi podobni stroški. Med druge stroške se uvrščajo tudi dolgoročne rezervacije za stroške.
9. Finančni prihodki so prihodki od obresti, prihodki od prevrednotenja terjatev in dolgov za­radi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v obračun­skem obdobju, med katere se uvršča tudi zmanjšanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vred­nost večja od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
10. Finančni odhodki so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhod­ki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni od­hodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
11. Izredni prihodki so predvsem neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid.
12. Izredni odhodki so predvsem neobičajne postavke, ki zmanjšu­jejo poslovni izid.
13. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

39.7. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih, v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračun­skem obdobju.

39.8. V skladu z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih k izkazu stanja opisujejo a) podla­ge za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu stanja, b) računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razu­me­vanje izkaza stanja, c) vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovod­skih ocen ter razlog zanje in njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to dejstvo razkriti) ter č) vrsta in znesek popravka bistvene napake.

39.9. V skladu z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih k izkazu poslovnega izida opisujejo a) podlage za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida, b) računovodske us­meritve, potrebne za pravilno razume­vanje izkaza poslovnega izida, c) vrsta sprememb računo­vodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje pa tudi njihov znesek (če zneska ni mogo­če izračunati, je treba to dejstvo raz­kriti) ter č) vrsta in znesek popravka bistvene napake.

39.10. Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prene­hanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zapored­ju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

39.11. Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za oblikovanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih ter poslovnem izidu.

39.12. Poslovne knjige se vodijo na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za se­stavljanje računovodskih izkazov.

39.13. Poslovne knjige so temeljni knjigi in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Pomožne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige. Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, doba­viteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo te­meljne konte glavne knjige.
Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmete­nih osnovnih sredstev pa je obvezen.

39.14. Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva. Oblika glavne knjige je od­visna od tehnike in metode vnašanja knjigovodskih podatkov vanjo. Računalniško vodena glav­na knjiga mora kadarkoli omogočati kontroliranje knjiženja pa tudi prikaz kateregakoli konta in/ali celotne glavne knjige na zaslonu oziroma odtis na papirju. Ob letnem obračunu je natis računalniško vodene glavne knjige s popolnim pregledom vseh kontov obvezen.
Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Podjetnik ga ustrezno razčleni. Pri tem upošteva SRS 22.10.

39.15. Dnevnik glavne knjige je lahko enotna temeljna poslovna knjiga ali več knjig za posa­mezne skupine kontov. V njem se knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in zunaj­bilančne evidence. Vodenje dnevnika omogoča kontroliranje knjiženih postavk po zakonitosti dvostav­nega knjigovodstva, izraženi z enačbo vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro.

39.16. Pomožne knjige se vodijo vezane, na prostih listih v kartoteki ali računalniško v datote­kah. Če se vodijo računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje knjiženja. Pred sestavit­vijo računovodskih izkazov se razčlenitveni konti uskladijo s konti glavne knjige. Po­sa­mezne konte in/ali celotne pomožne knjige mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po potre­bi odtisniti na papirju.

39.17. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v obliki vnaprej vezane knjige ali raču­nalniško. V njem mora imeti vsako opredmeteno osnovno sredstvo svojo registrsko številko.