Vlada Republike Slovenije je na 110. redni seji dne 2.12.2010 določila besedilo:

– Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne uskladitve s pravom Evropske unije. Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Franc Križanič, minister za finance,

- Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,

- mag. Katja Božič, generalna direktorica Direktorata za finančni sistem,

Ministrstvo za finance,

- mag. Irena Vodopivec Jean, vodja Sektorja za finančni sistem, Ministrstvo

za finance.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

SKRAJŠANI POSTOPEK

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSS) je bil sprejet julija leta 2009 in zaradi številnih predpisov Evropske unije, ki so bili izdani po sprejetju ZPlaSS, že prvič noveliran aprila 2010 (Uradni list RS, št. 34/10).

Glavni namen tokratnih sprememb in dopolnitev Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) je prenos Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES). Države članice morajo zagotoviti prenos določb Direktive 2009/110/ES v nacionalno zakonodajo do 30. aprila 2011.

Izdajanje elektronskega denarja je zdaj urejeno v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja. ZBan-1 določa, da je družba za izdajo elektronskega denarja pravna oseba, ki opravlja storitve izdaje elektronskega denarja na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa za opravljanje teh storitev. Storitve izdaje elektronskega denarja pa lahko na območju Republike Slovenije opravlja: – banka ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije, – banka ali družba za izdajo elektronskega denarja države članice, ki v skladu z ZBan-1 ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije ali je v skladu z ZBan-1 upravičena neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, – podružnica banke ali družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev.

Za družbo za izdajo elektronskega denarja se v pretežni meri smiselno uporabljajo določbe ZBan-1, ki se nanašajo na banke. Družbe za izdajo elektronskega denarja prav tako lahko opravljajo le omejen nabor dejavnosti, in sicer:

– storitve izdaje elektronskega denarja,

– finančne in nefinančne storitve, povezane s storitvijo izdaje elektronskega denarja ter

– storitve shranjevanja podatkov na elektronske naprave za druge osebe.

ZBan-1 za družbe za izdajo elektronskega denarja določa najnižji znesek osnovnega kapitala v višini 1 mio evrov. Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja pa mora biti vedno enak vsaj 2 odstotkoma tistega od zneskov, ki je višji:

1. zneska trenutnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ali

2. zneska povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v zadnjih šestih mesecih.

Ne glede na to pa ZBan-1 predvideva tudi opustitev posameznih zahtev iz zakona, če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom.

Z ZBan-1 je prav tako tudi že določeno, da se sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja ne šteje za sprejemanje depozitov od javnosti, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.

Na podlagi ZBan-1 je Banka Slovenije izdala Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 28/07, 42/09 in 11/10), ki predpisuje podrobnejša pravila o upravljanju s tveganji, poročanju, poslovnih knjigah, letnih poročilih, revidiranju in razkritjih družb za izdajo elektronskega denarja.

ZPlaSS že ureja pogodbo o izdaji elektronskega denarja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom ter pravico imetnika, da zahteva izplačilo protivrednosti izdanega elektronskega denarja.

Potrošniki in podjetja v Evropski uniji vedno bolj uporabljajo elektronski denar, ki šele v zadnjem času v nekaterih državah članicah pri nekaterih oblikah plačevanja začenja uspešno nadomeščati druge oblike plačevanja. Ne glede na to pa so pozitivni učinki elektronskega denarja, kakršni so se pričakovali pred osmimi leti, ko je bila sprejeta Direktiva 2000/46/ES, daleč pod pričakovanji. Če povzamemo, v večini držav članic elektronski denar še ni postal enakovredna zamenjava za gotovino, zato izdan elektronski denar predstavlja le 1 mrd evrov v primerjavi s 637 mrd evrov gotovine v obtoku avgusta 2007. Ob koncu leta 2007 je tako v državah članicah delovalo 20 družb za izdajo elektronskega denarja in 127 družb z opustitvijo.

Analiza učinkov izvajanja Direktive 2000/46/ES, ki jo je opravila Evropska komisija, je pokazala, da so nekatere zahteve iz te direktive ovirale oblikovanje in razvoj trga elektronskega denarja in zavrle tehnološki napredek na tem področju. Predvsem so k temu prispevale visoke zahteve glede začetnega kapitala družb za izdajo elektronskega denarja in posebna pravila o upravljanju s tveganji, ki so veljala za družbe za izdajo elektronskega denarja.

Zato se je Evropska komisija odločila spremeniti Direktivo 2000/46/ES, predvsem na področju pravil varnega in skrbnega poslovanja družb za izdajo elektronskega denarja, in jo uskladiti s pravili, ki veljajo po Direktivi 2007/64/ES za plačilne institucije. Cilj nove ureditve je omogočiti nove, inovativne in varne storitve izdajanja elektronskega denarja in omogočiti opravljanje teh storitev novim subjektom ter zagotoviti učinkovito konkurenco med ponudniki storitev izdajanja elektronskega denarja.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1. Cilji

Glavni cilj predloga zakona je v slovenski pravni red prenesti Direktivo 2009/110/ES. S tem se bo pravni okvir za družbe za izdajo elektronskega denarja precej izenačil s pravnim okvirom, ki velja za plačilne institucije po ZPlaSS skladno z Direktivo 2007/64/ES.

Predlog zakona bo omogočil izdajanje elektronskega denarja širšemu krogu subjektov, saj se znižujejo zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja. Prav tako bo povečana preglednost poslovanja družb za izdajo elektronskega denarja, saj bo uveden register družb za izdajo elektronskega denarja, ki ga bo vodila Banka Slovenije in bo javno dostopen na njeni spletni strani.

2.2. Načela

Najpomembnejša načela predloga zakona so:

• načelo uskladitve pravnega reda Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije,

• načelo večje konkurence med izdajatelji elektronskega denarja, saj se z zniževanjem zahtev za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja širi možen krog izdajateljev elektronskega denarja,

• načelo transparentnosti družb za izdajo elektronskega denarja, ki se uresničuje z objavo izdajateljev elektronskega denarja v registru družb za izdajo elektronskega denarja pri Banki Slovenije,

• načelo pravice imetnika zahtevati unovčenje sredstev, ki so zamenjana za elektronski denar, kar omogočajo podrobnejša pravila, določena v predlogu zakona,

• načelo varstva denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja, ki se uresničuje s predpisanimi pravili glede varovanja denarnih sredstev imetnikov,

• načelo večje zaščite potrošnikov, kar se zagotavlja z določbo, ki za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi glede izdajanja in izplačljivosti elektronskega denarja predpisuje postopek mirnega reševanja sporov,

• načelo sankcioniranja družb za izdajo elektronskega denarja v zvezi s kršitvamidoločb glede izdajanja elektronskega denarja.

2.3. Poglavitne rešitve

Predlog zakona določa, da lahko v Sloveniji storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo izključno le banke, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, Banka Slovenije in Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

Zaradi zaščite uporabnikov predlog zakona določa pravila glede pogodbenega razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom elektronskega denarja. Izdajatelj elektronskega denarja sklene z imetnikom pogodbo o izdajanju elektronskega denarja, določene pa so tudi informacije, ki morajo biti imetniku elektronskega denarja posredovane pred sklenitvijo pogodbe. Pomembno je tudi dejstvo, da se elektronski denar v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje ne obrestuje, hkrati pa izdajatelj elektronskega denarja imetniku ne sme ponuditi drugih koristi, ki so povezane s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronske denar.

Predlog zakona podrobneje določa pravico imetnika elektronskega denarja zahtevati unovčitev sredstev. V skladu s tem lahko imetnik kadarkoli zahteva, da mu izdajatelj izplača protivrednost izdanega elektronskega denarja. Izdajatelj lahko imetniku zaračuna nadomestila in druge stroške pri zahtevi za unovčitev sredstev, če so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa, vendar pa morajo biti sorazmerni in skladni z dejanskimi stroški, ki jih ima izdajatelj zaradi zahteve imetnika. Če imetnik elektronskega denarja zahteva unovčitev sredstev ob izteku pogodbe ali v enem letu po izteku veljavnosti pogodbe, se izplača celotna protivrednost hranjenega elektronskega denarja ali izplača protivrednost hranjenega elektronskega denarja v višini, ki jo zahteva imetnik, če je elektronski denar izdala hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, in se vnaprej ne ve, kolikšen delež sredstev se bo uporabil kot elektronski denar.

Predlog zakona definira družbo za izdajo elektronskega denarja kot pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja mora biti organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb pravnih oseb, določenih z Zakonom o gospodarskih družbah.

Ker je osnovni namen Direktive 2009/110/ES čim bolj približati pravila, ki veljajo za družbe za izdajo elektronskega denarja, pravilom, ki veljajo za plačilne institucije, predlog zakona v veliki meri za družbe za izdajo elektronskega denarja določa smiselno uporabo določb ZPlaSS, ki veljajo za plačilne institucije. Za družbo za izdajo elektronskega denarja se tako smiselno uporabljajo določbe ZPlaSS o dovoljenju Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, o registru plačilnih institucij, o odvzemu dovoljenja, o poslovnih knjigah in letnem poročilu, o izvajanju operativnih nalog prek zunanjih izvajalcev, o odgovornosti plačilne institucije za ravnanje podružnice, zastopnika ali zunanjega izvajalca, o nadzoru nad plačilnimi institucijami, o sodelovanju med nadzornimi organi, o varovanju zaupnih informacij ...

Družba za izdajo elektronskega denarja lahko pooblasti fizično ali pravno osebo, ki ga predlog zakona opredeljuje kot distributerja, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu. Ne sme pa družba za izdajo elektronskega denarja izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov.

Predlog zakona določa, da lahko družbe za izdajo elektronskega denarja poleg izdajanja elektronskega denarja opravljajo tudi nekatere druge dejavnosti, in sicer plačilne storitve in pomožne storitve za izvrševanje plačilnih transakcij ter druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov. V takem primeru govorimo o hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja.

Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme sprejemati depozitov od javnosti, denarna sredstva, ki jih prejme v zameno za izdan elektronski denar, pa ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo. Poleg tega mora družba za izdajo elektronskega denarja sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, nemudoma zamenjati za elektronski denar.

Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja začetni kapital vsaj 350.000 evrov. Poleg tega mora družba za izdajo elektronskega denarja ves čas poslovanja zagotavljati kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti: vrednost začetnega kapitala, vrednost kapitalske zahteve za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja ali vrednost kapitalske zahteve družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitve izdajanje elektronskega denarja.

Predlog zakona tudi določa, da lahko Banka Slovenije ob upoštevanju kakovosti sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol izredno zviša ali zniža kapitalske zahteve, vendar največ za 20 %.

Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdan elektronski denar, varovati enako, kakor zakon plačilnim institucijam nalaga varovanje sredstev, z nekaterimi posebnostmi, ki jih določa predlog zakona. Tako družbi za izdajo elektronskega denarja ni treba zaščititi denarnih sredstev, ki jih prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, dokler se ne knjižijo v dobro na njen plačilni račun. V vsakem primeru pa morajo biti prejeta denarna sredstva zaščitena najpozneje peti delovni dan po izdaji elektronskega denarja.

Predlog zakona ureja tudi posebno obliko družb za izdajo elektronskega denarja, t. i. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Banka Slovenije lahko namreč na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, so, da ima sedež v Sloveniji, da vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega 200.000 evrov, ter da člani poslovodstva, ki so odgovorni za vodenje poslov izdajanja plačilnih storitev, smiselno izpolnjujejo pogoje, ki jih za člane poslovodstva plačilne institucije določa zakon. Prav tako je določena omejitev, da lahko družba za izdajo elektronskega denarja izdaja samo elektronski denar na elektronskih nosilcih, ki imetniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 evrov. Družba za izdajo elektronskega denarja lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja le na območju Slovenije in območju tretje države.

Predlog zakona tudi določa, da nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja in družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo glede izdajanja elektronskega denarja ter glede plačilnih storitev in pomožnih storitev opravlja Banka Slovenije. Hkrati predlog zakona določa tudi prekrške in globe za kršitve določb zakona, ki zadevajo izdajanje elektronskega denarja.

Določbe zakona, ki urejajo postopek mirnega reševanja sporov v zvezi s plačilnimi storitvami, se smiselno uporabljajo tudi za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi pri izdajanju elektronskega denarja.

Predlog zakona podrobno ureja tudi prehodno obdobje za uskladitev z določbami zakona. Pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v skladu z ZBan-1 in so začele opravljati dejavnost pred 30. aprilom 2011, lahko še naprej opravljajo te storitve brez dovoljenja Banke Slovenije. Družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so v skladu z ZBan-1 pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opustitev uporabe določb 12. poglavja ZBan-1 in so začele izdajati elektronski denar pred 30. aprilom 2011, lahko do 30. aprila 2012 še naprej izdajajo elektronski denar v obsegu, določenem v dovoljenju, vendar morajo pridobiti dovoljenje Banke Slovenije po tem zakonu do 30. aprila 2012, v nasprotnem primeru morajo prenehati opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja.

Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona:

Predlog zakona je bil dne 4. 10. 2010 objavljen na spletnem naslovu e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/), svoja mnenja, predloge in pripombe pa je javnost lahko posredovala do 4. 11. 2010. Na tej podlagi predlagatelj zakona ni prejel mnenj, predlogov oziroma pripomb na predlog zakona.

Predlagatelj zakona je predlog zakona poleg splošni javnosti posredoval v mnenje tudi Banki Slovenije, Združenju bank Slovenije, Informacijskemu pooblaščencu in Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve. V predlogu zakona so bile upoštevane pripombe navedenih subjektov, med drugim tudi pripombe Združenja bank Slovenije, razen tistih, ki jih ni bilo mogoče upoštevati, ker so v nasprotju z Direktivo 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu, in Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, razen predloga za spremembo prvega odstavka 146. člena zakona zaradi nasprotovanja Informacijskega pooblaščenca in Davčne uprave RS.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ne vpliva na državni proračun in druga javna finančna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Dodatna finančna sredstva za izvajanje zakona niso potrebna.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Predlog zakona je prilagojen pravnemu redu Evropske unije.

Ker rok za uvedbo Direktive 2009/110/ES poteče 30. aprila 2011, druge države članice prav tako še niso sprejele predpisov, potrebnih za prenos te direktive v svojo zakonodajo, temveč so v postopku njihovega sprejemanja. Decembra bodo predvidoma direktivo prenesle Bolgarija, Irska, Grčija, Italija, Luksemburg, Ciper, Madžarska, Malta, Avstrija in Finska, do konca aprila 2011 pa še preostale države članice.

Direktiva 2009/110/ES državam članicam daje nekatere možnosti diskrecij, zato bo v tem delu prišlo do različne ureditve po državah članicah, vendar pa v tem trenutku še ni znano, kako se bodo do posameznih opcij opredelile posamezne države članice.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1. Administrativne in druge posledice

a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: /

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: /

6.2. Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike: /

6.3. Presoja posledic na gospodarstvo:

Predlog zakona znižuje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja, in tako omogoča večjemu številu subjektov vstop na trg storitev izdajanja elektronskega denarja in s tem večjo konkurenco na tem trgu.

6.4. Presoja posledic na socialnem področju: /

6.5. Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja: /

6.6. Izvajanje sprejetega predpisa: /

a) Predstavitev sprejetega zakona

– ciljnim skupinam (seminarji, delavnice),

– širši javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve);

b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa

– zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa,

– organi, civilna družba,

– metode za spremljanje doseganja ciljev,

– merila za ugotavljanje doseganja ciljev,

– časovni okvir spremljanja za pripravo poročil,

– roki za pripravo poročil o izvajanju zakona, doseženih ciljih in nadaljnjih ukrepih.

6.7. Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona: /

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10) se v prvem odstavku 1. člena na koncu 3. točke beseda »in« nadomesti z vejico.

Za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:

»5. pogoje za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja in

6. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družbe za izdajo elektronskega denarja.«.

2. člen

V 2. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267, z dne 10. 10. 2009, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES).«.

3. člen

V prvem odstavku 3. člena se za 15. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, dodata novi 16. in 17. točka, ki se glasita:

»16. denarno vrednost, shranjeno na instrumentih iz 11. točke tega člena;

17. denarno vrednost, shranjeno na napravah iz 12. točke tega člena.«.

4. člen

V 4. členu se 2., 3. in 4. točka spremenijo tako, da se glasijo:

»2. država sedeža pomeni državo članico, kjer je sedež ponudnika plačilnih storitev ali sedež izdajatelja elektronskega denarja;

3. sedež pomeni kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev oziroma izdajatelja elektronskega denarja ali, če ponudnik plačilnih storitev ali izdajatelj elektronskega denarja v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;

4. država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika, izdajatelj elektronskega denarja pa podružnico ali v kateri neposredno opravljata storitve;«.

8. točka se spremeni tako, da se glasi:

»8. elektronski denar je shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:

– je v elektronski obliki, vključno z magnetno,

– jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, in

– jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja;«.

22. točka se črta.

24. točka se spremeni tako, da se glasi:

»24. zasebnik ali zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična oseba, ki ni podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost, kot je notar ali notarka, zdravnik ali zdravnica, odvetnik ali odvetnica, kmet ali kmetica in podobno;«.

26. točka se spremeni tako, da se glasi:

»26. Uprava Republike Slovenije za javna plačila je državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za opravljanje plačilnih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.

5. člen

V prvem odstavku 17. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,«.

Drugi odstavek se črta.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

6. člen

Tretji in četrti odstavek 22. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(3) Plačilne institucije ne smejo sprejemati depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo, ali izdajati elektronskega denarja po tem zakonu.

(4) Denarna sredstva, ki jih prejme plačilna institucija od uporabnikov izključno zaradi izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom tega člena, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo, ali opravljanja storitev izdajanja elektronskega denarja po tem zakonu.«.

7. člen

V četrtem odstavku 79. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. kjer je relevantno, o obrestnih merah in menjalnih tečajih, ki se bodo uporabili ali v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja tudi metodo za izračun dejanskih obresti ter ustrezen datum in indeks ali osnovo za ugotavljanje takšne obrestne mere ali menjalnega tečaja;«.

8. člen

Prvi odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij, se uporabljajo določbe 74. in 75. člena tega zakona ter določbe 2. podpoglavja 5. poglavja tega zakona, izvzemši 2. in 3. točke četrtega odstavka 79. člena tega zakona, razen v primerih iz drugega do četrtega odstavka tega člena.«.

9. člen

Naslov 7. poglavja se spremeni tako, da se glasi:

»7. POGLAVJE

IZDAJANJE ELEKTRONSKEGA DENARJA«.

10. člen

V 7. poglavju se doda naslov novega 1. podpoglavja, ki se glasi:

»1. PODPOGLAVJE

STORITVE IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA«.

11. člen

136. člen se spremeni tako, da se glasi:

»136. člen

(izdajatelji elektronskega denarja)

(1) Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo: 1. banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za izdajanje elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno izdajajo elektronski denar na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije, 2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije, 3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, 4. Banka Slovenije, ko ne deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije, 5. Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji, ko v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti, delujejo kot javni organi (v nadaljnjem besedilu: izdajatelji elektronskega denarja). (2) Nihče drug, razen izdajateljev elektronskega denarja iz prvega odstavka tega člena, ne sme izdajati elektronskega denarja.«.

12. člen

Za 136. členom se dodata nova 136.a in 136.b člen, ki se glasita:

»136.a člen

(storitve izdajanja elektronskega denarja)

(1) Pogodba o izdajanju elektronskega denarja je pogodba, s katero se izdajatelj elektronskega denarja zaveže izdati elektronski denar imetniku v nominalni vrednosti prejetih denarnih sredstev.

(2) Izdajatelj elektronskega denarja mora pred sklenitvijo pogodbe o izdajanju elektronskega denarja posredovati imetniku elektronskega denarja informacije o pogojih unovčenja sredstev, vključno z vsemi zadevnimi nadomestili tako, da ima imetnik dovolj časa, da se z njimi seznani.

(3) Elektronski denar se v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje ne obrestuje. Izdajatelj elektronskega denarja tudi ne sme imetniku elektronskega denarja ponuditi drugih koristi, povezanih s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar.

(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede pravnega razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom elektronskega denarja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja v zvezi s pogodbo o naročilu.

136.b člen

(pravica imetnika elektronskega denarja zahtevati unovčitev sredstev)

(1) Imetnik elektronskega denarja lahko kadar koli zahteva, da mu izdajatelj elektronskega denarja unovči protivrednost izdanega elektronskega denarja, ki ga hrani.

(2) Izdajatelj elektronskega denarja imetniku elektronskega denarja lahko zaračuna nadomestila in druge stroške le, če je tako določeno v pogodbi o izdajanju elektronskega denarja in če:

1. se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem pogodbe o izdajanju elektronskega denarja,

2. je pogodba o izdajanju elektronskega denarja sklenjena za določen čas, imetnik elektronskega denarja pa prekine pogodbo pred iztekom pogodbe ali

3. se unovčenje sredstev zahteva več kot eno leto po prenehanju pogodbe o izdajanju elektronskega denarja.

Vsako nadomestilo ali drug strošek mora biti sorazmeren in skladen z dejanskimi stroški, ki jih je imel izdajatelj elektronskega denarja zaradi zahteve imetnika elektronskega denarja po unovčenju sredstev.

(3) Pravice imetnika elektronskega denarja iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti. V pogodbi o izdajanju elektronskega denarja morajo biti jasno navedeni pogoji unovčenja elektronskega denarja vključno z vsemi zadevnimi nadomestili.

(4) Če se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o izdajanju elektronskega denarja, lahko imetnik elektronskega denarja zahteva, da se izplača protivrednost izdanega elektronskega denarja delno ali v celoti.

(5) Če imetnik elektronskega denarja zahteva unovčenje sredstev ob izteku pogodbe ali v enem letu po izteku veljavnosti pogodbe o izdajanju elektronskega denarja, se:

1. izplača celotna protivrednost hranjenega elektronskega denarja ali

2. izplača protivrednost hranjenega elektronskega denarja v višini, ki jo zahteva imetnik elektronskega denarja, če je elektronski denar izdala hibridna družba za izdajo elektronskega denarja iz drugega odstavka 137.a člena tega zakona, in se vnaprej ne ve, kolikšen delež sredstev se bo uporabil kot elektronski denar.

(6) Izdajatelj elektronskega denarja in imetnik elektronskega denarja, ki ni potrošnik, se lahko drugače dogovorita o pogojih unovčenja sredstev.«.

13. člen

Za 136.b členom se doda naslov novega 2. podpoglavja, ki se glasi:

»2. PODPOGLAVJE

DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA«.

14. člen

137. člen se spremeni tako, da se glasi:

»137. člen

(družba za izdajo elektronskega denarja)

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja.

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora biti organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb pravnih oseb, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(4) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(5) Za družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe 26. člena, 28. do 32. člena, 34. do 45. člena, 64. in 65. člena, 69. do 71. člena, 73. člena, 180. in 181. člena, 183. do 197. člena, 207. do 210. člena ter 214. in 215. člena tega zakona, če ni v tem poglavju določeno drugače.

(6) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu (v nadaljnjem besedilu: distributer).

(7) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena družba za izdajo elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov, lahko pa prek njih opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.

(8) Družba za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki je upravičena izdajati elektronski denar v državi sedeža, lahko izdaja elektronski denar tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu ter ob smiselni uporabi določb 102. in 103. člena zakona, ki ureja bančništvo.

(9) Banka Slovenije predpiše:

1. podrobnejšo vsebino zahtev ter dokumentacijo in dokazila, ki jih je treba priložiti k zahtevam, o katerih je pristojna odločati Banka Slovenije po določbah tega poglavja;

2. podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja;

3. podrobnejša pravila o zahtevah glede varstva denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja.«.

15. člen

Za 137. členom se dodajo novi 137.a, 137.b, 137.c, 137.č, 137.d in 137.e člen, ki se glasijo:

»137.a člen

(dejavnost družb za izdajo elektronskega denarja)

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko začne izdajati elektronski denar, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi naslednje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: hibridna družba za izdajo elektronskega denarja):

1. plačilne storitve iz 5. člena tega zakona in pomožne storitve za izvrševanje plačilnih transakcij, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, in

2. druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom.

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, poleg izdajanja elektronskega denarja, plačilnih storitev in drugih gospodarskih poslov opravlja tudi operativne in pomožne storitve, povezane z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, kakor so menjava valut, shranjevanje in obdelava podatkov, dejavnost hrambe v zvezi s plačilnimi storitvami ter dajanje posojil v zvezi s plačilnimi storitvami, ob smiselni uporabi 23. člena tega zakona.

(4) Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenjati za elektronski denar.

(5) Družba za izdajo elektronskega denarja s sredstvi, ki jih je prejela od uporabnika izključno z namenom izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona, ravna s smiselno uporabo drugega odstavka 12. člena in četrtega odstavka 22. člena tega zakona. Posojila iz tretjega odstavka tega člena se ne odobrijo iz sredstev, prejetih v zameno za elektronski denar in hranjenih v skladu s 137.d členom tega zakona.

(6) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Denarna sredstva, ki jih prejme družba za izdajo elektronskega denarja v zameno za izdani elektronski denar, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo.

137.b člen

(začetni kapital)

(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije začetni kapital vsaj 350.000 eurov.

(2) Pri izračunu začetnega kapitala iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje sestavine kapitala:

1. v denarju vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, brez upoštevanja osnovnega kapitala, ki je vplačan na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv,

2. rezerve iz dobička in preneseni čisti poslovni izid.

(3) Sestavine kapitala iz drugega odstavka se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi drugega odstavka za osebne družbe se sestavine kapitala ustrezno prilagodijo sestavinam, ki veljajo za osebne družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

137.c

(minimalni kapital)

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja mora ves čas poslovanja zagotavljati kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti:

1. vrednost začetnega kapitala, ki se zahteva na podlagi 137.b člena tega zakona,

2. vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metod iz drugega odstavka tega člena, če družba za izdajo elektronskega denarja opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja,

3. vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metode iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Vrednost kapitalske zahteve za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, se izračuna s smiselno uporabo 46. do 51. člena tega zakona.

(3) Kapitalska zahteva družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitve izdajanja elektronskega denarja se izračuna po metodi povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki znaša 2 % povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku.

(4) Povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec.

(5) Hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ki zneska elektronskega denarja v obtoku ne pozna vnaprej, izračuna kapitalske zahteve po lastnih sredstvih na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se kapitalske zahteve izračunajo na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom družbe, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.

(6) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja se izračuna s smiselno uporabo 54. in 55. člena tega zakona. Družbe za izdajo elektronskega denarja izračunavajo kapitalske zahteve in kapital ter poročajo ob smiselni uporabi 57. člena tega zakona.

(7) Banka Slovenije lahko na podlagi upoštevanja kvalitete sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol izredno zviša ali zniža kapitalske zahteve skladno s smiselno uporabo 52. in 53. člena tega zakona.

137.č člen

(imetniki kvalificiranih deležev)

(1) Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki imetnikom kvalificiranih deležev zagotavljajo:

1. najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja ali

2. delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje družbe za izdajo elektronskega denarja.

(2) Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,

2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,

3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,

4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,

5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za izdajo elektronskega denarja.

(4) Imetnik kvalificiranega deleža mora pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5) Za imetništvo kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo 46. in 48. do 56. člen zakona, ki ureja bančništvo. Za osebe, ki ne ravnajo v skladu z obveznostjo pridobitve dovoljenja Banke Slovenije iz tega člena, se smiselno uporabljajo ukrepi iz navedenih členov zakona, ki ureja bančništvo.

(6) Banka Slovenije lahko z odločbo delno ali v celoti oprosti hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja obveznosti iz tega člena.

137.d člen

(varstvo denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja)

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar, varovati smiselno enako kot plačilna institucija skladno z 59. do 62. členom tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.

(2) Družbi za izdajo elektronskega denarja sredstev, ki jih prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi, dokler se ne vknjižijo v dobro na njihov plačilni račun ali ji drugače dajo na razpolago v skladu z zahtevami tega zakona glede roka izvršitve plačilne storitve. V vsakem primeru morajo biti prejeta denarna sredstva zaščitena najpozneje peti delovni dan po izdaji elektronskega denarja.

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja, ki skladno s prvo točko drugega odstavka 137.a člena tega zakona opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, mora pri opravljanju plačilnih storitev, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, upoštevati določbe 59. do 63. člena tega zakona.

(4) Družba za izdajo elektronskega denarja mora predhodno obvestiti Banko Slovenije o vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdani elektronski denar, in predložiti ustrezna dokazila o njegovi skladnosti z določbami tega zakona.

(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila za varna sredstva z nizkim tveganjem, v katera lahko družba za izdajo elektronskega denarja naloži sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar.

137.e člen

(družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)

(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja, ter ji dovoli vpis v register družb za izdajo elektronskega denarja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. če ima sedež v Republiki Sloveniji,

2. če vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega meje 200.000 eurov, in

3. če člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izdajanja elektronskega denarja, izpolnjujejo pogoje, ki jih smiselno določata prvi in drugi odstavek 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo).

(2) Določbe tega podpoglavja o zahtevah za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo tudi za družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, razen če je Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem členom dovolila opustitev izpolnjevanja posameznih zahtev ali če ta zakon izrecno določa, da se za družbe za izdajo elektronskega denarja posamezne določbe tega zakona ne uporabljajo.

(3) Če družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače, in znesek elektronskega denarja v obtoku ni znan vnaprej, se povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku iz druge točke prvega odstavka tega člena izračuna na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je takšen reprezentativni del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se ta zahteva oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom, priloženim k zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.

(4) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki imetniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov.

(5) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko poleg storitev izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če ji to dovoli Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitev izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ki ni povezana z izdajanjem elektronskega denarja le, če pri opravljanju te plačilne storitve deluje skladno s 67. in 68. členom tega zakona.

(6) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo mora:

1. takoj obvestiti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, in

2. enkrat na leto poročati Banki Slovenije o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku na dan 31. decembra.

(7) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja na:

– območju Republike Slovenije, vključno z distributerji v Republiki Sloveniji, in

– območju tretje države.

(8) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja.«.

16. člen

Tretji odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se lahko v skladu z 9. poglavjem tega zakona izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali občine, ki so odprti pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.«.

17. člen

V prvem odstavku 144. člena se za besedo »račune,« doda besedilo »Banka Slovenije glede računov bank in hranilnic, ki jih vodi v skladu z zakonom,«.

V petem odstavku se za tretjo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, doda nova četrta alineja, ki se glasi:

»– podatke o firmi, sedežu in naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ter podatke o firmi, sedežu in naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, iz davčnega registra, če imetnik ni vpisan v Poslovni register Slovenije.«

18. člen

V tretjem odstavku 146. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3. ponudniki plačilnih storitev iz 1., 5. in 6. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi brezplačno.«.

Prvi stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

»Agencija omogoči brezplačen dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ponudnikom plačilnih storitev, za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri opravljanju plačilnih storitev ter tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev.«.

19. člen

Tretji odstavek 182. člena se spremeni tako, da se glasi:

(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v 5. podpoglavju 13. poglavja tega zakona, pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz 18. člena tega zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 136. člena izdajajo elektronski denar, nad osebami, ki v nasprotju s 159. členom tega zakona oblikujejo plačilni sistem, ter osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 166. člena opravljajo storitve upravljanja plačilnih sistemov.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja glede izdajanja elektronskega denarja in glede plačilnih storitev ter pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, na območju druge države članice in na območju tretje države.«

20. člen

V naslovu 3. podpoglavja 13. poglavja se za besedo »opustitvijo« doda besedilo »in nad družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo«.

21. člen

Za 198. členom se doda nov 198.a člen, ki se glasi:

»198.a člen

(nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)

(1) Za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad družbo za izdajo elektronskega denarja, če ni v tem členu določeno drugače.

(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 137.e člena tega zakona, ji odredi poseben ukrep, da v roku 30 dni zagotovi izpolnjevanje teh pogojev ali da v tem roku v skladu s 137. členom tega zakona zaprosi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem zakonom.

(3) Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo odvzame dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ne ravna v skladu z odredbo za izvedbo posebnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena.«.

22. člen

Za 201. členom se doda nov 201.a člen, ki se glasi:

»201.a člen

(odredba o prenehanju izdajanja elektronskega denarja)

(1) Če oseba v nasprotju s prepovedjo, določeno v drugem odstavku 136. člena tega zakona, izdaja elektronski denar, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha izdajati elektronski denar (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju izdajanja elektronskega denarja).

(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju izdajanja elektronskega denarja opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe ter zbere druge dokaze o tem, ali oseba izdaja elektronski denar.

(3) Banka Slovenije v odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od petnajst dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem izdajanja elektronskega denarja, ter dokaze, iz katerih izhaja, da je te ukrepe izvedla. V poročilu se lahko oseba izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.«.

23. člen

V prvem odstavku 203. člena se v 1. točki za besedo »zakona« doda besedilo »oziroma po odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja iz 201.a člena tega zakona«.

24. člen

V tretjem odstavku 205. člena se za 2. točko, na koncu katere se pika nadomesti z besedo »ali«, doda nova 3. točka, ki se glasi:

»3. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije družbe za izdajo elektronskega denarja, za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do družbe za izdajo elektronskega denarja in za druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanega pravdnega postopka, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile vključene v poskus finančne reorganizacije družbe za izdajo elektronskega denarja.«.

25. člen

V drugem odstavku 206. člena se na koncu 3. točke črta beseda »in«.

Za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z besedo »in«, se doda nova 5. točka, ki se glasi:

»5. organom Republike Slovenije ali druge države članice, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj družbam za izdajo elektronskega denarja in za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja.«.

V petem odstavku se za besedo »institucije« doda besedilo »ali družbe za izdajo elektronskega denarja«.

26. člen

Naslov 218. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(postopek mirnega reševanja sporov v zvezi s plačilnimi storitvami in izdajanjem elektronskega denarja)«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Prvi do peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi glede izdajanja in unovčevanja elektronskega denarja.«.

27. člen

Za 223. členom se doda nov 223.a člen, ki se glasi:

»223.a člen

(kršitve pri izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici)

(1) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ne odgovarja za prekršek iz prvega odstavka 225. člena tega zakona, ki ga stori v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja prek podružnice v drugi državi članici.

(2) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 225. člena tega zakona, ki ga stori pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici.

(3) Izdajatelj elektronskega denarja se kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena le, če je kršitev kazniva tudi po pravu države članice, v kateri je kršitev storjena.

(4) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji se ne kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena, če:

1. je pristojni organ v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, že izrekel kazen izdajatelju elektronskega denarja zaradi kršitve in je bila kazen že izvršena ali je bilo v skladu z mednarodno pogodbo odločeno, da bo izvršena v Republiki Sloveniji,

2. je bil v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, s pravnomočno odločbo oproščen ali mu je bila kazen odpuščena, ali je izvršitev kazni zastarala,

3. se za kršitev po pravu države, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, storilec preganja na zahtevo oškodovanca, takšna zahteva pa ni bila vložena.

(5) Odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja se kaznuje za prekršek, ki ga stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici, če so v zvezi s kršitvijo odgovorne osebe izpolnjeni pogoji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.«.

28. člen

Za 224. členom se doda nov 224.a člen, ki se glasi:

»224.a člen

(kršitve pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji)

(1) Če izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici stori prekršek iz 225. člena tega zakona pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o ugotovljenih kršitvah obvesti nadzorni organ države sedeža po postopku iz 7. podpoglavja 13. poglavja tega zakona.

(2) Ne glede na prvi odstavek 225. člena tega zakona se izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici, ki stori prekršek iz 225. člena tega zakona pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji, ne kaznuje za prekršek po tem zakonu, če pristojni nadzorni organ države sedeža zoper tega izdajatelja začne ustrezni postopek zaradi te kršitve.«.

29. člen

225. člen se spremeni tako, da se glasi:

»225. člen

(kršitve izdajateljev elektronskega denarja)

(1) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj elektronskega denarja, če:

1. imetniku elektronskega denarja pred sklenitvijo pogodbe o izdajanju elektronskega denarja ne posreduje informacij o pogojih unovčenja sredstev in nadomestilih (drugi odstavek 136.a člena tega zakona),

2. obrestuje elektronski denar v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje ali ponudi imetniku elektronskega denarja druge koristi, povezane s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar (tretji odstavek 136.a člena tega zakona),

3. imetniku na njegovo zahtevo ne izplača elektronskega denarja v skladu s 136.b členom tega zakona.

(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

30. člen

Za 225. členom se doda nov 225.a člen, ki se glasi:

»225.a člen

(kršitve družb za izdajo elektronskega denarja in družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)

(1) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če:

1. izdaja elektronski denar, ne da bi za opravljanje te storitve pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 137.a člena ali prvi odstavek 137.e člena tega zakona),

2. ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka 34. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

3. ne hrani dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 34. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

4. ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah v skladu s petim odstavkom 35. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

5. po prenehanju dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 35. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

6. začne izdajati elektronski denar v državi gostiteljici ali tretji državi preko podružnice v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

7. začne neposredno izdajati elektronski denar v državi gostiteljici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 40. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona),

8. ne obvesti Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 38. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena ali v skladu s tretjim odstavkom 42. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

9. ne vzpostavi ali ne vzdržuje zanesljivega in celovitega sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol (prvi odstavek 45. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona),

10. ne poroča Banki Slovenije v skladu z drugim odstavkom 57. člena v povezavi šestim odstavkom 137.c člena tega zakona,

11. ne zagotavlja varstva denarnih sredstev imetnikov v skladu s 137.d členom tega zakona,

12. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s prvim odstavkom 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,

13. ne predloži pravočasno Banki Slovenije nerevidiranih računovodskih izkazov ali jih predloži brez ločenih računovodskih informacij (drugi odstavek 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona),

14. ne predloži pravočasno Banki Slovenije letnega poročila in revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila ali ga predloži brez mnenja revizorja o ločenih računovodskih informacijah (tretji odstavek 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona).

(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo (137.e člen tega zakona).«.

31. člen

227. člen se spremeni tako, da se glasi:

»227. člen

(kršitve drugih oseb v plačilni instituciji ali v družbi za izdajo elektronskega denarja)

(1) Z globo od 800 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali v družbi za izdajo elektronskega denarja neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, če:

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 186. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona),

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 186. člena in tretji odstavek 186. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona),

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 190. člena in tretji odstavek 190. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona).

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri plačilni instituciji ali v družbi za izdajo elektronskega denarja, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

32. člen

V prvem odstavku 228. člena se v 1. točki za besedo »zakona« doda besedilo »ali v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja v skladu s tretjim odstavkom 64. člena tega zakona v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona«.

2. točka prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

»2. če pooblaščeni revizor takoj ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 65. člena tega zakona ali o dejstvih in okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 65. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena ali če ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ali če ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 65. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona.«.

33. člen

V prvem odstavku 230. člena se za 2. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, dodajo nove 3., 4. in 5. točka, ki se glasijo:

»3. opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 136. člena tega zakona,

4. pridobi poslovni delež, delnice ali druge pravice v nasprotju z drugim, četrtim oziroma petim odstavkom 137.č člena tega zakona,

5. če pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 183., 190., 191., drugem odstavku 201. in drugem odstavku 201.a člena tega zakona.«.

34. člen

V četrtem odstavku 236. člena se besedilo »30. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(uskladitev družb za izdajo elektronskega denarja)

(1) Pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), lahko ne glede na določbo prvega odstavka 137.a člena zakona nadaljujejo z opravljanjem teh storitev na podlagi že izdanega dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja.

(2) Šteje se, da so pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v skladu z ZBan-1 začele opravljati dejavnost pred 30. aprilom 2011, če Banka Slovenije pri presoji iz tretjega odstavka tega člena ne ugotovi drugače.

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora Banki Slovenije do 30. avgusta 2011 predložiti dokumentacijo in dokaze, na podlagi katerih Banka Slovenije do 30. oktobra 2011 presodi, ali družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje zahteve iz zakona.

(4) Če Banka Slovenije na podlagi dokumentacije in dokazov iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje pogoje iz zakona, jo vpiše v register družb za izdajo elektronskega denarja.

(5) Za odločanje Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek odločanja Banke Slovenije za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena Banka Slovenije v primeru, ko ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne izda odločbe o vpisu v register, ampak družbo vpiše v register družb za izdajo elektronskega denarja in jo o tem obvesti. Če Banka Slovenije ugotovi, da pogoji za vpis družbe v register družb za izdajo elektronskega denarja niso izpolnjeni, izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izdajo elektronskega denarja, izdanega pred 30. aprilom 2011 na podlagi ZBan-1.

(7) Družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so v skladu z ZBan-1 pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opustitev uporabe določb 12. poglavja zakona, ki ureja bančništvo, in so začele izdajati elektronski denar pred 30. aprilom 2011, lahko do 30. aprila 2012 nadaljujejo z izdajanjem elektronskega denarja v obsegu, določenem v dovoljenju Banke Slovenije, ne da bi morale v skladu s prvim odstavkom 137.e člena zakona zaprositi za dovoljenje ali izpolnjevati druge določbe, ki jih za družbe za izdajo elektronskega denarja določa ta zakon.

(8) Če pravna oseba iz šestega odstavka tega člena do 30. aprila 2012 ne pridobi dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ali kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo in do tega dne ne preneha izdajati elektronskega denarja, Banka Slovenije ukrepa v skladu z 201.a členom zakona.

36. člen

(veljavnost pogodbenih razmerij)

(1) Pogodbena razmerja v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi in se po 30. aprilu 2011 izvajajo pod pogoji, določenimi v zakonu.

(2) Določbe zakona, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb iz prvega odstavka tega člena, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.

37. člen

(izdaja predpisov)

Banka Slovenije izda predpise na podlagi devetega odstavka 137. člena, petega odstavka 137.d člena in osmega odstavka 137.e člena zakona do 29. aprila 2011.

38. člen

(razveljavitev predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1. 5. točka 2. člena, šesti odstavek 8. člena, drugi odstavek 13. člena, 36. in 37. člen, 100. člen, tretji odstavek 221. člena, 383. do 389. člen, 395. člen, 2. točka prvega odstavka in 2. točka tretjega odstavka 397. člena ZBan-1 ter

2. Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 28/07, 42/09 in 11/10).

(2) V 2. točki 1. člena ZBan-1 se vejica in besedilo »storitve« nadomesti z besedo »in«, besedilo »in storitve izdaje elektronskega denarja« pa se črta.

(3) V drugem odstavku 34. člena ZBan-1 se besedilo »in storitve izdaje elektronskega denarja« črta.

39. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 30. aprila 2011.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se 34., 35. in 37. člen tega zakona uporabljajo z dnem uveljavitve tega zakona.

III. OBRAZLOŽITEV

k 1. členu (sprememba 1. člena ZPlaSS)

Dopolnitev 1. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10, v nadaljnjem besedilu: ZPlaSS) je potrebna, ker bo ZPlaSS in ne več Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 1/08, 109/08, 19/09 in 98/09; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1) urejal izdajanje elektronskega denarja ter pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družb za izdajo elektronskega denarja. Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L, št. 267, z dne 10. 10. 2009, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES) namreč ureditev družb za izdajo elektronskega denarja približuje ureditvi plačilnih institucij.

k 2. členu (sprememba 2. člena ZPlaSS)

Zaradi sprejetja Direktive 2009/110/ES, ki se prenaša s tem zakonom, je temu ustrezno dopolnjen 2. člen zakona.

k 3. členu (sprememba 3. člena ZPlaSS)

3. člen ZPlaSS, ki določa primere izključitve iz uporabe zakona, je dopolnjen z dvema dodanima primeroma s področja ureditve izdajanja elektronskega denarja, kakor to določata četrti in peti odstavek 1. člena Direktive 2009/110/ES.

Določbe tega zakona za izdajanje elektronskega denarja se ne uporabljajo za denarno vrednost, shranjeno na posebnih predplačniških instrumentih, namenjenih za obravnavanje določenih potreb, katerih načini uporabe so omejeni, ker:

1. imetniku elektronskega denarja omogočajo nakup blaga ali storitev samo v okviru izdajatelja elektronskega denarja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega trgovinskega sporazuma s poklicnim izdajateljem, ali

2. ker jih je mogoče uporabljati samo za nakup omejenega blaga in storitev.

Določbe tega zakona glede izdajanja elektronskega denarja pa se ne uporabljajo tudi za denarno vrednost, ki se uporablja za nakup digitalnega blaga ali storitev, ki jim operater na podlagi njihovega značaja dodaja stvarno vrednost, na primer v obliki funkcij dostopa, iskanja ali prenosa, če je mogoče zadevno blago ali storitev uporabljati samo z digitalno napravo, kot je mobilni telefon ali računalnik, in če operater telekomunikacijskega, digitalnega ali informacijsko-tehnološkega omrežja ne deluje le kot posrednik med uporabnikom plačilnih storitev ter ponudnikom blaga in storitev.

k 4. členu (sprememba 4. člena ZPlaSS)

Zaradi razširitve uporabe pojmov država sedeža, sedež in država gostiteljica tudi za ureditev področja izdajanja elektronskega denarja 4. člen tega zakona spreminja 2., 3. in 4. točko 4. člena ZPlaSS.

Direktiva 2009/110/ES spreminja opredelitev pojma elektronski denar. Nova opredelitev tega pojma je tehnično nevtralna in pokriva vse primere, v katerih izdajatelj elektronskega denarja v zameno za prejeta denarna sredstva izda predplačniško shranjeno vrednost, ki se lahko uporablja za namene plačila, če jo tretja oseba sprejme kot plačilo. Skladno z navedenim je spremenjena 8. točka 4. člena ZPlaSS.

V dosedanji opredelitvi pojma zasebnik (24. točka) niso bile zajete vse fizične osebe, ki odpirajo transakcijske račune, za katere je s predpisi določena obveznost odpiranja transakcijskih računov za opravljanje dejavnosti. Sprememba 4. člena v povezavi s spremembo 144. in 146. člena natančneje opredeljuje zasebnike in povezano tudi javnost podatkov teh poslovnih subjektov.

Sprememba 26. točke 4. člena usklajuje definicijo Uprave Republike Slovenije za javna plačila z določbami Zakona o javnih financah.

Ker se s tem zakonom določbe o ureditvi pogojev za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družbe za izdajo elektronskega denarja prenesejo iz ZBan-1 v ZPlaSS, je treba črtati 22. točko 4. člena zakona.

k 5. členu (sprememba 17. člena ZPlaSS)

Sprememba 17. člena ZPlaSS je potrebna zaradi prenosa določb o pogojih poslovanja družb za izdajo elektronskega denarja iz Zakona o bančništvu v Zakon o plačilnih storitvah.

Drugi odstavek 17. člena se črta, saj skladno s predlogom drugega odstavka novega 137.a člena ZPlaSS lahko družbe za izdajo elektronskega denarja opravljajo vse plačilne in pomožne storitve, ki se jih lahko opravlja v skladu z ZPlaSS, in ne več zgolj plačilne storitve, ki so povezane z izdajo elektronskega denarja in niso v nasprotju.

k 6. členu (sprememba 22. člena ZPlaSS)

Normiranje storitve izdaje elektronskega denarja ta zakon prenaša iz ZBan-1 v ZPlaSS, zato je treba spremeniti tretji in četrti odstavek 22. člena ZPlaSS.

k 7. členu (sprememba 79. člena ZPlaSS)

Gre za redakcijski popravek, da se odpravijo dvomi, ali zakon uvaja strožje zahteve kakor pa Direktiva 2007/64/ES. Sprememba ne vpliva na obveznost ponudnika plačilnih storitev, da uporabniku plačilnih storitev zagotovi informacijo o referenčnem menjalnem tečaju, kakor to zahteva Direktiva 2007/64/ES. Takšno je tudi mnenje Evropske komisije v odgovoru št. 363 1, ki pravi, da mora ponudnik plačilnih storitev, če dejanski menjalni tečaj ni znan vnaprej, obvestiti uporabnika o referenčnem menjalnem tečaju.

____________

k 8. členu (sprememba 134. člena ZPlaSS)

6. poglavje ZPlaSS ureja uporabo določb 5. poglavja v zvezi z drugimi plačilnimi transakcijskimi. To so transakcije, ki se izvršijo med ponudnikom plačilnih storitev v Sloveniji in ponudnikom plačilnih storitev v tretji državi in niso urejene z Direktivo 2007/64/ES, vendar pa je bila ob pripravi ZPlaSS sprejeta odločitev, da se čim bolj zakonsko poenotijo plačilne transakcije v okviru Evropske unije s plačilnimi transakcijami zunaj nje. Ob izvajanju zakona v praksi se je pokazalo, da pri drugih plačilnih transakcijah v nekaterih primerih ni mogoče pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju plačilnih storitev zagotoviti podatkov iz 2. in 3. točke 79. člena ZPlaSS, zato se zanje predlaga izvzetje iz splošne ureditve.

k 9. členu (sprememba naslova 7. poglavja)

Predlagana je sprememba naslova 7. poglavja.

k 10. členu (naslov novega 1. podpoglavja)

Dodan je naslov novega 1. podpoglavja 7. poglavja.

k 11. členu (sprememba 136. člena ZPlaSS)

V 7. poglavju ZPlaSS bo urejeno izdajanje elektronskega denarja ter pogoji za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družbe za izdajo elektronskega denarja, zato je spremenjen naslov poglavja. Zaradi jasnosti in preglednosti sta oblikovani dve podpoglavji, ki ločujeta normiranje storitve izdaje elektronskega denarja v prvem podpoglavju ter družbe za izdajo elektronskega denarja v drugem podpoglavju.

V spremenjenem 136. členu so navedeni subjekti, ki v Republiki Sloveniji lahko opravljajo storitev izdaje elektronskega denarja. Ti subjekti so poleg družb za izdajo elektronskega denarja tudi banke in hranilnice, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, Banka Slovenije in Uprava Republike Slovenije ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

ZPlaSS opredeljuje Banko Slovenije kot izdajatelja elektronskega denarja le v tistem delu, ko izdaja elektronski denar na komercialni osnovi in v zvezi s to storitvijo nastopa kot konkurent drugih izdajateljev elektronskega denarja. Kadar pa Banka Slovenije pri izdajanju elektronskega denarja nastopa v funkciji izvajanja svojih javnih (izključnih) pooblastil, pa se ne šteje kot izdajatelj elektronskega denarja in se torej zahteve ZPlaSS glede opravljanja te storitve ne bodo uporabljale.

ZPlaSS Upravo RS za javna plačila ter druge državne organe in organe samoupravnih lokalnih skupnosti opredeljuje kot izdajatelje elektronskega denarja le v delu, ko izdajajo elektronski denar v funkciji izvajanja svojih javnih pooblastil na podlagi predpisov.

k 12. členu (nova 136.a in 136.b člena)

– novi 136.a člen

Novi 136.a člen opredeljuje pogodbo o izdaji elektronskega denarja, v kateri izdajatelj in imetnik elektronskega denarja določita medsebojne pravice in obveznosti. Če ZPlaSS ne določa drugače, se za pogodbo o izdaji elektronskega denarja uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika o pogodbi o naročilu. Izdajatelj elektronskega denarja mora imetniku že pred sklenitvijo pogodbe o izdaji elektronskega denarja dati pravočasno na voljo na lahko dostopen način informacije o pogojih izplačila sredstev, vključno z vsemi zadevnimi nadomestili.

Novi 136. a člen tudi prepoveduje izdajateljem elektronskega denarja podeljevanje obresti ali drugih koristi, razen če te koristi niso povezane s časovnim obdobjem, v katerem imetnik elektronskega denarja hrani elektronski denar, ter tako prenaša v slovenski pravni red 12. člen Direktive 2009/110/ES.

– novi 136.b člen

Novi 136. b člen implementira drugi, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 11. člena Direktive 2009/110/ES ter ureja izplačilo (unovčljivost) elektronskega denarja. Elektronski denar mora biti izplačljiv, da se ohrani zaupanje imetnika elektronskega denarja. Izplačevanje bi moralo biti mogoče v vsakem trenutku in v višini nominalne vrednosti, brez možnosti, da se dogovori o minimalnem pragu za izplačilo. Izplačilo bi moralo biti praviloma vedno brezplačno. Vendar pa bi moralo biti mogoče v primerih, ki so natančno določeni v drugem odstavku 136. b člena, zahtevati sorazmerno in s stroški utemeljeno nadomestilo brez poseganja v nacionalne zakonodaje o davčnih ali socialnih zadevah ali v katero koli obveznost izdajatelja elektronskega denarja na podlagi drugih zakonov. Pravica izplačila za imetnika elektronskega denarja, ki ni potrošnik, je predmet pogodbenega sporazuma med izdajateljem elektronskega denarja in to osebo.

k 13. členu (naslov novega 2. podpoglavja)

Dodan je naslov novega 2. podpoglavja 7. poglavja zakona.

k 14. členu (sprememba 137. člena)

Povsem spremenjeni 137. člen ZPlaSS je v prvi člen v novem 2. podpoglavju 7. poglavja o družbah za izdajo elektronskega denarja in ureja statusni ustroj družb za izdajo elektronskega denarja, delovanje njenih podružnic, delovanje zastopnikov, pooblaščenih za distribucijo in unovčevanje elektronskega denarja (vključno s prodajo ali preprodajo proizvodov elektronskega denarja javnosti, nudenjem načinov distribucije elektronskega denarja strankam ali unovčenjem elektronskega denarja na zahtevo strank oziroma dopolnitvijo proizvodov elektronskega denarja strank), ter izdajanje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji družb za izdajo elektronskega denarja, ki imajo sedež v tretji državi.

Ureditev družb za izdajo elektronskega denarja Direktiva 2009/110/ES v veliki meri ureja smiselno enako kakor Direktiva 2007/64/ES ureja plačilne institucije. Da bi se izognili podvajanju členov, spremenjen 137. člen uzakonja smiselno uporabo drugih določb ZPlaSS o dovoljenju Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, o registru plačilnih institucij, o odvzemu dovoljenja, o poslovnih knjigah in letnem poročilu, o izvajanju operativnih nalog prek zunanjih izvajalcev, o odgovornosti plačilne institucije za ravnanje podružnice, zastopnika ali zunanjega izvajalca, o nadzoru nad plačilnimi institucijami, o sodelovanju med nadzornimi organi, o varovanju zaupnih informacij, o zbiranju in izmenjavi informacij in o opravljanju plačilnih storitev kot plačilna institucija na območju države gostiteljice, ki se nanašajo na plačilne institucije, če ni določeno vprašanje za družbe za izdajo elektronskega denarja v 7. poglavju določeno drugače.

k 15. členu (novi 137.a, 137.b, 137.c, 137.č, 137.d in 137.e členi)

– novi 137.a člen

Nov 137.a člen določa, katere dejavnosti lahko opravljajo družbe za izdajo elektronskega denarja. Te bodo lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravljale vse plačilne storitve iz 5. člena ZPlaSS, za katere bodo pridobile dovoljenje, dajale posojila v zvezi s plačilnimi storitvami skladno s 23. členom ZPlaSS, opravljale operativne storitve in tesno povezane pomožne storitve v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanja plačilnih storitev, upravljale plačilne sisteme ter opravljale druge poslovne dejavnosti ob upoštevanju veljavne zakonodaje. V teh primerih gre za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja, za katero se pravila drugega podpoglavja 7. poglavja ZPlaSS o družbah za izdajo elektronskega denarja uporabljajo le v tistem delu njene dejavnosti, ki obsega izdajo elektronskega denarja.

Izdajanje elektronskega denarja se ne šteje za dejavnost sprejemanja depozitov skladno z 8. členom ZBan-1, in sicer zaradi njegove posebne lastnosti elektronskega nadomestka za kovance in bankovce, ki se uporablja za izvrševanje plačil, ponavadi v omejenih zneskih in ne kot način varčevanja. Družbam za izdajo elektronskega denarja ni dovoljeno dajati posojil iz sredstev, prejetih ali hranjenih za izdani elektronski denar.

– novi 137.b člen

Novi 137.b člen določa najnižji znesek začetnega kapitala, ki ga mora zagotoviti pravna oseba ob začetku opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja. Začetni kapital v višini 350.000 evrov mora zagotoviti pravna oseba v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije in to ni osnovni kapital, ki ga morajo zagotoviti ustanovitelji ob ustanovitvi družbe.

Drugi in tretji odstavek novega 137.b člena določata sestavine kapitala, ki se upoštevajo pri izračunu zneska začetnega kapitala.

– novi 137.c člen

Za zagotovitev ustrezne ravni zaščite potrošnikov ter dobro, skrbno in varno poslovanje družb za izdajo elektronskega denarja je zahteva po zagotovitvi začetnega kapitala dopolnjena z zahtevo po minimalnem kapitalu, ki ga mora družba za izdajo elektronskega denarja zagotavljati ves čas poslovanja. Zaradi specifičnosti elektronskega denarja je predvidena dodatna metoda za izračun minimalnega kapitala za dejavnost izdaje elektronskega denarja, in sicer metoda povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku. Družba za izdajo elektronskega denarja mora po tej metodi zagotavljati dva odstotka povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, to je povprečni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec.

Hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ki zneska elektronskega denarja v obtoku ne pozna vnaprej, lahko minimalni kapital izračuna na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajo elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih dogodkov. Če pa družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se minimalni kapital izračuna na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je potrjen s poslovnim načrtom družbe z morebitnimi prilagoditvami, ki jih zahteva Banka Slovenije.

Določeni so ukrepi za preprečevanje večkratne uporabe elementov, ki so sprejemljivi kot minimalni kapital.

Banka Slovenije lahko od družbe za izdajo elektronskega denarja zahteva, da ima na voljo znesek lastnih sredstev, ki je do 20 odstotkov večji od zneska, izračunanega na podlagi ustrezne metode iz prvega odstavka tega člena, ali dovoli družbi za izdajo elektronskega denarja, da ima na voljo znesek minimalnega kapitala, ki je do 20 odstotkov manjši od zneska, izračunanega na podlagi metode iz prvega odstavka tega člena. – novi 137.č člen

Vsaka fizična ali pravna oseba, ki je sprejela sklep o tem, da pridobi ali razpolaga, neposredno ali posredno, s kvalificiranim deležem v družbi za izdajo elektronskega denarja, ali da nadalje poveča ali zmanjša, neposredno ali posredno, takšen kvalificirani delež, s čimer bi njen delež v kapitalu podjetja ali delež glasovalnih pravic dosegel, presegel ali padel pod 20, 30 ali 50 odstotkov, ali bi družba za izdajo elektronskega denarja postala ali prenehala biti njena hčerinska družba, vnaprej obvesti Banko Slovenije o svoji nameri takšne pridobitve, razpolaganja, povečanja ali zmanjšanja. Predlagani pridobitelj predloži Banki Slovenije informacije, ki navajajo velikost nameravanega deleža in ustrezne informacije.

Kadar obstaja možnost, da bi vpliv predlaganega pridobitelja škodil varnemu in skrbnemu upravljanju družbe, Banka Slovenije izrazi svoje nasprotovanje in sprejme ukrepe za prekinitev takega stanja. Ti ukrepi so lahko sodne odredbe, sankcije proti direktorjem ali poslovodnim delavcem ali začasne prepovedi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov. Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne ravnajo skladno z obveznostjo predložitve vnaprejšnjih informacij.

Če se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju Banke Slovenije, ta ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo sprejete, sprejme odločitev o začasni prepovedi glasovalnih pravic pridobitelja, neveljavnosti oddanih glasov ali možnosti razveljavitve navedenih glasov.

– novi 137.d člen

Da bi se kar najbolj zagotovilo varstvo denarnih sredstev imetnikov do uporabe elektronskega denarja pred tveganji, ki izhajajo iz poslovanja družbe za izdajo elektronskega denarja, zakon določa obvezno ločitev denarnih sredstev, ki jih je družba za izdajo elektronskega denarja prejela od imetnikov v zameno za izdani elektronski denar, od drugih denarnih sredstev, s katerimi razpolaga družba za izdajo elektronskega denarja (lastnih sredstev ali drugih sredstev, ki jih je prejela v zvezi z opravljanjem drugih dejavnosti za uporabnike). In sicer mora družba za izdajo elektronskega denarja do trenutka porabe elektronskega denarja s strani imetnika zagotoviti,

1.1 da se sredstva imetnika, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar, ne pomešajo s sredstvi, ki jih je družba za izdajo elektronskega denarja prejela v zameno za izdani elektronski denar drugega imetnika, in se položijo na ločen račun pri kreditni instituciji ali vložijo v varna, likvidna sredstva z nizkim tveganjem, kakor jih opredeli Banka Slovenije v podzakonskem predpisu, ali

1.2 so sredstva, prejeta od imetnikov v zameno za izdani elektronski denar, krita z zavarovalno polico ali drugo primerljivo garancijo, ki jo je izdala zavarovalnica ali kreditna institucija, ki ne spada v isto skupino kakor družba za izdajo elektronskega denarja; in

2. da so sredstva, prejeta od imetnikov v zameno za izdani elektronski denar, izvzeta iz zahtevkov drugih upnikov družbe za izdajo elektronskega denarja v postopkih po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Posebna ureditev je predvidena v primerih, kjer vnaprejšnja ločitev za namene elektronskega plačevanja in za druge namene ni možna, ker se delež denarnih sredstev za elektronsko plačevanje spreminja ali ni znan vnaprej. V teh primerih lahko družba za izdajo elektronskega denarja zgoraj navedene zahteve uporablja na podlagi reprezentativnega dela, ki bo domnevno uporabljen za namene elektronskega plačevanja, če se lahko tak reprezentativni del oceni na podlagi preteklih podatkov. Banka Slovenije pa za uporabo določene metode za izračun deleža denarnih sredstev izda posebno dovoljenje. Če hibridna družba za izdajo elektronskega denarja ob vlogi za izdajo dovoljenja ne razpolaga s preteklimi podatki, ki bi omogočali določitev deleža denarnih sredstev (torej v primeru, ko šele začenja opravljati navedene storitve), lahko predlaga uporabo ocenjenega deleža, ki temelji le na oceni zneska elektronskega denarja v obtoku.

Sredstev, ki jih družba za izdajo elektronskega denarja prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi, dokler se ne vknjižijo v dobro na plačilni račun družbe za izdajo elektronskega denarja ali ji sredstev ne dajo na razpolago drugače. V vsakem primeru pa je treba takšna sredstva zaščititi najpozneje pet delovnih dni po izdaji elektronskega denarja.

Zagotovljeno je tudi varstvo denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev, če hibridna družba za izdajo elektronskega denarja opravlja tudi plačilne storitve iz 5. člena ZPlaSS, in sicer z zahtevo po zaščiti teh sredstev ločeno od sredstev, ki jih je družba za izdajo elektronskega denarja prejela v zameno za izdani elektronski denar, skladno z določbami 59. do 62. člena ZPlaSS.

Družba za izdajo elektronskega denarja mora Banki Slovenije poročati v zvezi s spremembami načina varovanja denarnih sredstev imetnikov in o višini denarnih sredstev, ki jih je družba za izdajo elektronskega denarja prejela v preteklem poslovnem letu od imetnikov v zameno za izdani elektronski denar. Če Banka Slovenije oceni, da družba za izdajo elektronskega denarja ni učinkovito zaščitila sredstev, lahko določi drugo metodo, v skladu s katero bo družba za izdajo elektronskega denarja morala zaščititi sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar.

– novi 137.e člen

Direktiva 2009/110/ES v 9. členu daje državam članicam možnost, da v nacionalni zakonodaji omogočijo družbam za izdajo elektronskega denarja, ki delujejo le na območju te države članice in s poslovno dejavnostjo ustvarjajo nizek povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja kljub neizpolnjevanju posameznih zahtev zakona glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev ter glede varstva denarnih sredstev uporabnika, ki jih morajo skladno s tem zakonom izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja. To so družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Njihovo izdajanje elektronskega denarja je omejeno na elektronske nosilce, ki imetniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 evrov.

Družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravljajo tudi plačilne storitve, ki niso povezane z izdajo elektronskega denarja, če delujejo skladno z določbami 67. in 68. člena ZPlaSS.

k 16. členu (sprememba 140. člena)

Sprememba 140. člena usklajuje ZPlaSS z določbami Zakona o javnih financah.

k 17. členu (sprememba 144. člena)

S spremembo prvega odstavka 144. člena se v register transakcijskih računov vključujejo tudi podatki o računih bank in hranilnic, ki jih vodi Banka Slovenije skladno z Zakonom o Banki Slovenije, predvsem za namene izvršbe.

Obstoječa ureditev registra transakcijskih računov ni dopuščala ažuriranja podatkov o imetnikih računov, ki so poslovni subjekti in niso vpisani v Poslovni register Slovenije, so pa vpisani v davčni register. AJPES ocenjuje, da je takšnih primerov okrog 3000.

k 18. členu (sprememba 146. člena)

Ker ponudniki plačilnih storitev (banke) zagotavljajo podatke za vodenje registra transakcijskih računov in obenem preverjajo obstoj transakcijskega računa, jim sprememba ZPlaSS omogoča, da bodo upravičeni do brezplačnega pridobivanja podatkov iz registra transakcijskih računov za namene, ki jih določa ta zakon.

Kot upravičenec dostopa do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb je dodana tudi Banka Slovenije.

k 19. členu (sprememba 182. člena)

Dopolnitev 182. člena ZPlaSS je potrebna zaradi določitve nadzornega organa nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo izdajajo elektronski denar in nad družbami za izdajo elektronskega denarja glede izdajanja elektronskega denarja ter glede opravljanja plačilnih ter pomožnih storitev.

k 20. členu (sprememba naslova 3. podpoglavja 13. poglavja)

Skladno z dodatnim urejanjem družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo v 3. podpoglavju 13. poglavja zakona, se temu ustrezno dopolnjuje naslov podpoglavja.

k 21. členu (nov 198.a člen)

Zakon zaradi nove ureditve družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo v ZPlaSS v novem 198.a členu določa nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. V prvem odstavku je določeno, da se za nadzor nad družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo uporabljajo določbe o nadzoru nad družbo za izdajo elektronskega denarja, razen v primeru, ko le-ta ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 137. člena. V tem primeru Banka Slovenije odredi poseben ukrep, da v 30 dneh družba za izdajo elektronskega denarja zagotovi izpolnjevanje teh pogojev ali da v tem roku vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja. V nasprotnem primeru Banka Slovenije odvzame dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja (9. člen Direktive 2009/110/ES).

k 22. členu (nov 201.a člen)

Osebi, ki krši prepoved izdajanja elektronskega denarja iz drugega odstavka 136. člena zakona, Banka Slovenije z odredbo prepove tako ravnanje. Ta oseba mora v osmih do petnajstih dneh Banki Slovenije predložiti poročilo o ukrepih, ki jih je opravila za odpravo te kršitve.

k 23. členu (dopolnitev 203. člena)

Dopolnitev 1. točke prvega odstavka 203. člena ZPlaSS je potrebna zaradi uskladitve z novim 201.a členom (14. člen novele).

k 24. členu (dopolnitev 205. člena)

Zakon zaradi ureditve področja izdajanja elektronskega denarja v ZPlaSS dopolnjuje tretji odstavek 205. člena ZPlaSS, ki navaja izjeme od varovanja informacij, ki so jih pri delu po pooblastilu Banke Slovenije pridobili revizorji in drugi strokovnjaki.

k 25. členu (dopolnitev 206. člena)

Zakon zaradi ureditve področja izdajanja elektronskega denarja dopolnjuje drugi odstavek 206. člena ZPlaSS, ki navaja osebe, katerim Banka Slovenije lahko posreduje zaupne informacije, te pa jih morajo varovati kot zaupne in uporabiti le za opravljanje svojih pristojnosti nadzora in nalog skladno s predpisi. Iz istega razloga je dopolnjen tudi peti odstavek.

k 26. členu (sprememba 218. člena)

13. člen Direktive 2009/110/ES zahteva, da države članice zagotovijo imetnikom elektronskega denarja dostopnost postopka mirnega reševanja sporov za pritožbe glede domnevnih kršitev izdajateljev elektronskega denarja. Določbe 218. člena ZPlaSS se zato smiselno uporabljajo tudi za postopke mirnega reševanja sporov glede domnevnih kršitev glede izdajanja in izplačila elektronskega denarja.

k 27. členu (nov 223.a člen)

V tem členu so določeni prekrški v zvezi s kršitvami, ki jih stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji pri izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici, in odgovornost za prekršek, ki ga stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici pri izdajanju elektronskega denarja na območju Republike Slovenije.

V 223.a členu je določena le posebna pristojnost glede kršitev, ki jih izdajatelj elektronskega denarja stori pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v državi gostiteljici. Pristojnost za takšne kršitev obveznosti iz I. in III. naslova Direktive 2009/110/ES je podeljena nadzornemu organu države sedeža izdajatelja elektronskega denarja.

V zvezi s kršitvami pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugih državah članicah so v 223.a členu določene tudi izključitve odgovornosti za prekršek, če je izdajatelj elektronskega denarja po pravu države gostiteljice že bil kaznovan ali je bil oproščen ali pregon, ki se po pravu države gostiteljice začne na predlog oškodovanja, ni bil začet.

k 28. členu (nov 224.a člen)

Ker Banka Slovenije ni pristojna za odločanje o kršitvah I. In III. naslova Direktive 2009/110/ES, ki jih stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici pri

neposrednem izdajanju elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, je v 224.a členu določena posebna ureditev (glede na določbo 225. člena ZPlaSS) v zvezi z postopkom pri takih kršitvah. Tako mora Banka Slovenije o ugotovljenih kršitvah predvsem obvestiti nacionalni nadzorni organ države sedeža izdajatelja elektronskega denarja, če pa ta organ ne sproži ustreznega postopka zoper kršitelja, sama izvede postopek zaradi prekrška. Zadnje dejansko pride v poštev le, če država sedeža ne bi ustrezno prenesla določb glede kaznivosti kršitev obveznosti iz I. in III. naslova Direktive 2009/110/ES ali ne bi zagotovila pristojnosti nacionalnih organov za odločanje o prekrških pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugih državah članicah.

k 29. členu (sprememba 225. člena)

Sprememba 225. člena ZPlaSS predstavlja normiranje sankcij zaradi kršitev določb 136.a in 136.b člena.

k 30. členu (nov 225.a člen)

Novi 225.a člen ZPlaSS (kršitve družb za izdajo elektronskega denarja) normira sankcije zaradi kršitev določb novega 2. podpoglavja 7. poglavja ZPlaSS o družbah za izdajo elektronskega denarja (137., 137.a, 137.b, 137.c, 137.d, 137.e in 137.f člen).

k 31. členu (sprememba 227. člena)

Zaradi normiranja izdajanja elektronskega denarja in delovanja družb za izdajo elektronskega denarja v ZPlaSS je dopolnjen 227. člen, ki poleg prekrškov za kršitve drugih oseb v plačilni instituciji določa tudi prekrške za kršitve drugih oseb v družbah za izdajo elektronskega denarja.

k 32. členu (sprememba 228. člena)

Zaradi normiranja izdajanja elektronskega denarja in delovanja družb za izdajo elektronskega denarja v ZPlaSS je spremenjen 228. člen: kršitve revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev so smiselno enako kakor za prekrške glede revidiranja plačilnih institucij razširjene še za revidiranje družb za izdajo elektronskega denarja.

k 33. členu (sprememba 230. člena)

Dopolnitev prvega odstavka pomeni uskladitev kazenskih določb, ki se nanašajo na kršitve drugih oseb, ki v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 136. člena izdajajo elektronski denar ali v nasprotju z prepovedjo iz drugega, četrtega in petega odstavka 137.d člena pridobijo poslovni delež, delnice ali druge pravice.

k 34. členu (sprememba 236. člena)

Določba podaljšuje prehodno obdobje za uskladitev poslovanja z zahtevami ZPlaSS in pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov in dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema za osebe, ki so na dan uveljavitve ZPlaSS opravljale storitve upravljanja plačilnih sistemov iz 1. točke prvega odstavka 166. člena zakona, in udeležence plačilnih sistemov, ki pred 1. novembrom 2009 niso bili dolžni pridobiti dovoljenja po Zakonu o plačilnem prometu, in sicer do 31. decembra 2011.

k 35. členu (prehodna določba)

Člen prenaša 18. člen Direktive 2009/110/ES, ki ureja prehodna obdobja za družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so opravljale dejavnost izdaje elektronskega denarja pred uveljavitvijo te novele zakona. Takšnim družbam za izdajo elektronskega denarja ni treba zaprositi Banke Slovenije za novo dovoljenje, morajo pa te družbe predložiti Banki Slovenije vse informacije, na podlagi katerih bo do 30. oktobra 2011 presodila, ali družbe za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje vse zahteve, ki jih določa ta novela ZPlaSS. Če do navedenega roka družbe za izdajo elektronskega denarja ne bodo izpolnile zakonskih zahtev, jim bo Banka Slovenije prepovedala izdajati elektronski denar.

k 36. členu (prehodna določba)

S predlagano določbo se zagotavlja pravna varnost imetnikom elektronskega denarja in izdajateljem elektronskega denarja, saj bo zagotovljena kontinuiteta veljavnosti obstoječih pogodbenih odnosov. Pogodbena razmerja v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, ki so bila sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi in se po 30. aprilu 2011, ko se bo zakon začel uporabljati, izvajajo pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.

k 37. členu (končna določba)

V tem členu je določen rok za izdajo podzakonskih predpisov za izvajanje posameznih določb novele ZPlaSS. Na tej podlagi mora Banka Slovenije izdati predpise na podlagi ZPlaSS do 30. aprila 2011, saj so podzakonski predpisi nujni za izvajanje zakonskih določb in posledično tudi za izvajanje Direktive 2009/110/ES v nacionalnih zakonodajah.

k 38. členu (končna določba)

Člen zaradi ureditve elektronskega denarja v ZPlaSS razveljavlja nekatere določbe ZBan-1, ki urejajo področje izdajanja elektronskega denarja. Novela ZPlaSS razveljavlja tudi Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja, ker je bil izdan na podlagi določb ZBan, ki jih razveljavlja prvi odstavek 30. člena.

k 39. členu (končna določba)

Določba opredeljuje začetek veljavnosti in uporabe zakona.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

1. člen

(predmet urejanja)

(1) Ta zakon ureja:

1. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje plačilnih institucij,

2. pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji,

3. pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev in

4. pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov.

(2) S tem zakonom se določajo sankcije za kršitve določb Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L št. 266, z dne 9. 10. 2009, v nadaljnjem besedilu: Uredba 924/2009/ES), pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe 924/2009/ES ter odločanje o prekrških.

(3) S tem zakonom se določajo sankcije za kršitve določb Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L št. 345, z dne 8. 12. 2006, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1781/2006/ES), pristojna organa za nadzor nad izvajanjem Uredbe 1781/2006/ES ter odločanje o prekrških. Ta zakon določa tudi prenose sredstev, za katere se Uredba 1781/2006/ES na ozemlju Republike Slovenije ne uporablja.

2. člen

(prenos in izvajanje predpisov EU)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:

1. Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319, z dne 5. 12. 2007), spremenjena z Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 302, z dne 17. 11. 2009, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/64/ES);

2. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166, z dne 11. 6. 1998), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146, z dne 10. 6. 2009, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES);

3. Direktiva 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L št. 275, z dne 27. 10. 2000, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/46/ES).

3. člen

(izključitev iz uporabe tega zakona)

(1) Ta zakon se ne uporablja za:

1. plačilne transakcije, izvršene izključno v gotovini neposredno od plačnika do prejemnika plačila in brez posredovanja posrednika;

2. plačilne transakcije od plačnika do prejemnika plačila s posredovanjem zastopnika, pooblaščenega, da se pogaja ali dogovori v imenu plačnika ali prejemnika plačila o prodaji ali nakupu blaga ali storitev;

3. poklicni prevoz bankovcev in kovancev, vključno z zbiranjem, obdelavo in dostavo;

4. nepoklicno zbiranje in dostavo gotovine v okviru nepridobitne ali dobrodelne dejavnosti;

5. storitve, kjer prejemnik plačila po izvršeni plačilni transakciji v obliki plačila za blago ali storitve, na izrecno zahtevo plačnika, ki jo je podal pred izvršitvijo plačilne transakcije, plačniku izroči gotovino;

6. posle menjave denarja, ki se opravljajo kot menjava gotovine za gotovino;

7. plačilne transakcije na podlagi enega od naslednjih dokumentov:

- papirnih čekov v skladu z zakonom, ki ureja ček, ter drugih papirnih listin, ki jih ureja zakonodaja držav članic, in so po vsebini in učinkih podobne čekom v skladu z zakonom, ki ureja ček,

- papirnih bonov in drugih papirnih potrdil, ki imetniku omogočajo plačilo blaga ali storitev pri izdajatelju ali drugi osebi, s katero se je izdajatelj dogovoril, da sprejme bone ali potrdila kot obliko plačila za blago ali storitve (na primer darilni boni, boni za prehrano in druga podobna potrdila),

- papirnih potovalnih čekov,

- papirnih poštnih nakaznic;

8. plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema ali sistema za poravnavo vrednostnih papirjev in ki izhajajo iz udeležbe v takšnem sistemu, ter plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema, poravnalnimi agenti, klirinškimi agenti in centralnimi bankami ter ponudniki plačilnih storitev, ki niso udeleženci plačilnega sistema;

9. plačilne transakcije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti in uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev, vključno z izplačevanjem dividend ali drugimi izplačili na podlagi pravic iz vrednostnih papirjev, ter plačilne transakcije v zvezi z odkupom ali prodajo vrednostnih papirjev, če takšne transakcije izvede član sistema za poravnavo vrednostnih papirjev ali druga oseba, ki lahko v skladu z veljavnimi predpisi opravlja investicijske storitve in posle, storitve hrambe ali skrbniške storitve v zvezi s finančnimi instrumenti strank;

10. tehnične storitve, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, preverjanjem pristnosti podatkov in oseb, zagotavljanjem informacijske tehnologije in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, ter druge podobne storitve, če ponudniki teh storitev v nobenem trenutku nimajo možnosti neomejenega razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki se prenašajo;

11. plačilne transakcije, ki temeljijo na instrumentih, s katerimi se omogoča plačevanje za nakup blaga ali storitev:

- samo v prostorih izdajatelja ali

- v okviru omejene mreže ponudnikov blaga ali storitev, ki so medsebojno povezani na podlagi trgovinskega sporazuma z izdajateljem, ali

- za omejen izbor blaga ali storitev;

12. plačilne transakcije, izvršene s kakršnimi koli telekomunikacijskimi, digitalnimi ali informacijsko-tehnološkimi napravami, za plačilo vsebin, ki se dobavljajo na telekomunikacijske, digitalne ali informacijsko-tehnološke naprave in se uporabljajo na teh napravah, pod pogojem, da upravljavec telekomunikacijskega, digitalnega ali informacijsko tehnološkega sistema vsebinam doda bistvene dodatne lastnosti v obliki dostopa, prenosa ali iskalnih funkcij in zaradi tega ne deluje zgolj kot posrednik med kupcem in ponudnikom vsebin;

13. plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev, njihovimi zastopniki ali podružnicami za njihov račun;

14. plačilne transakcije, izvršene med nadrejeno družbo in njenimi podrejenimi družbami, ali med podrejenimi družbami iste nadrejene družbe, brez vmesnega posredovanja ponudnika plačilnih storitev, ki ni družba iz iste skupine;

15. storitve, povezane z dvigom gotovine na bankomatih, ki jih zagotavljajo ponudniki, ki delujejo v imenu enega ali več izdajateljev kartic, pri čemer ti ponudniki nimajo sklenjene okvirne pogodbe s stranko, ki dviguje denar s plačilnega računa, pod pogojem, da ti ponudniki ne izvajajo drugih plačilnih storitev.

(2) Za plačilne transakcije na podlagi papirnih menic v skladu z zakonom, ki ureja menico, ter drugih papirnih listin, ki jih ureja zakonodaja držav članic, in so po vsebini in učinkih podobne menicam na podlagi zakona, ki ureja menico, se uporablja le 8. poglavje tega zakona.

(3) Banka Slovenije lahko s podzakonskim predpisom podrobneje določi lastnosti storitev in plačilnih transakcij iz prvega odstavka tega člena.

4. člen

(opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3);

2. država sedeža pomeni državo članico, kjer je sedež ponudnika plačilnih storitev;

3. sedež pomeni kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev ali, če ponudnik plačilnih storitev v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;

4. država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika ali v kateri neposredno opravlja plačilne storitve;

5. tretja država pomeni državo, ki ni država članica iz 1. točke tega člena;

6. potrošnik oziroma potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pomeni fizično osebo, ki sklepa pogodbe o plačilnih storitvah za namene zunaj področja svoje pridobitne ali poklicne dejavnosti;

7. denarna sredstva so bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar;

8. elektronski denar je denarna vrednost v obliki terjatve imetnika do izdajatelja, ki:

- jo izda izdajatelj proti prejemu plačila določenega denarnega zneska,

- je sprejeta kot plačilno sredstvo pri osebah, ki niso izdajatelji elektronskega denarja, in

- je shranjena na elektronskem mediju, ki lahko varno hrani podatke, ne glede na dejstvo, ali je v posesti imetnika ali ne, in ki imetniku omogoča prenos denarne terjatve od izdajatelja na tretjo osebo;

9. delovni dan je dan, na katerega plačnikov ponudnik plačilnih storitev ali prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ki sodeluje pri izvršitvi plačilne transakcije, posluje tako, da omogoča izvrševanje plačilnih transakcij svojemu uporabniku;

10. datum valute je referenčni čas, ki ga ponudnik plačilnih storitev uporablja za obračun obresti v zvezi z bremenitvijo ali odobritvijo denarnih sredstev na plačilnem računu;

11. referenčni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki se uporablja kot osnova za izračun kakršne koli menjave valut in ga ponuja ponudnik plačilnih storitev, ali prihaja iz neodvisnega vira, ki je dostopen javnosti;

12. referenčna obrestna mera je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za izračun obresti in prihaja iz neodvisnega vira, ki je dostopen javnosti in ga lahko preverita obe stranki pogodbe o plačilnih storitvah;

13. enolična identifikacijska oznaka je kombinacija črk, številk ali znakov, ki jo ponudnik plačilnih storitev dodeli uporabniku in se v plačilni transakciji uporablja za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika in/ali njegovega plačilnega računa;

14. sredstvo za sporazumevanje na daljavo je vsako sredstvo, ki se lahko uporablja za sklepanje pogodb o plačilnih storitvah, kadar ponudnik plačilnih storitev in uporabnik nista sočasno navzoča;

15. trajni nosilec podatkov je vsak instrument, ki uporabniku omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo tako dolgo, kakor je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov;

16. papirna poštna nakaznica je papirni plačilni nalog, ki ga plačnik predloži izvajalcu poštnih storitev z namenom, da se papirni nalog posreduje prejemniku plačila kot poštna pošiljka v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje poštnih storitev, in se plačilna transakcija izvrši prejemniku na podlagi predložitve papirnega plačilnega naloga njegovemu izvajalcu poštnih storitev;

17. skupina je skupina, sestavljena iz nadrejene družbe, njenih podrejenih družb, družb, v katerih ima nadrejena družba ali njene podrejene družbe delež v kapitalu, pa tudi družb, ki so povezane s skupnim vodenjem;

18. družbe, povezane s skupnim vodenjem, pomenijo enako kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;

19. tesna povezanost pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;

20. postopki zaradi insolventnosti so postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

21. banke so pravne osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje bančnih storitev, vključno s hranilnicami, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo;

22. družba za izdajo elektronskega denarja pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;

23. zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki pri opravljanju plačilnih storitev na podlagi pooblastila za zastopanje deluje v imenu plačilne institucije;

24. zasebnik oziroma zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična oseba, ki ni podjetnik oziroma podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) in ki kot poklic samostojno opravlja določeno dejavnost, kot je notar oziroma notarka, zdravnik oziroma zdravnica, odvetnik oziroma odvetnica, kmet oziroma kmetica in podobno;

25. podjetnik pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

26. Uprava Republike Slovenije za javna plačila je državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za opravljanje plačilnih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti;

27. za namene drugega in četrtega poglavja tega zakona je podružnica poslovna enota, ki je ločena od sedeža plačilne institucije, ni pravna oseba in neposredno izvaja nekatere ali vse transakcije, ki so del poslovanja matične plačilne institucije.

17. člen

(ponudniki plačilnih storitev)

(1) Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo le:

1. banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja, in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdaje elektronskega denarja na območju Republike Slovenije,

3. plačilne institucije in plačilne institucije držav članic, ki so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije preko zastopnika ali neposredno,

4. plačilne institucije z opustitvijo,

5. Banka Slovenije,

6. Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti

(v nadaljnjem besedilu: ponudniki plačilnih storitev).

(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja iz prvega odstavka tega člena lahko opravljajo le tiste plačilne storitve, ki so povezane z izdajo elektronskega denarja in niso v nasprotju s posebnimi pogoji, ki jih glede dejavnosti družb za izdajo elektronskega denarja določa zakon, ki ureja bančništvo.

(3) Kadar Banka Slovenije opravlja plačilne storitve v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije, se določbe 5. in 6. poglavja tega zakona uporabljajo le, če poseben predpis ali pogodba o opravljanju plačilnih storitev izrecno tako določa.

(4) Kadar Uprava Republike Slovenije za javna plačila ali drugi državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti opravljajo plačilne storitve v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega predpisa, se uporabljajo določbe 5. in 6. poglavja tega zakona, razen če ta zakon ali drug predpis izrecno določa drugače.

22. člen

(sprejemanje denarnih sredstev uporabnikov v zvezi s plačilnimi storitvami)

(1) Plačilna institucija lahko pri opravljanju plačilnih storitev prejme denarna sredstva uporabnikov izključno z namenom izvršitve plačilne transakcije, ki naj se izvrši na določen dan, v skladu s pogoji okvirne pogodbe.

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so denarna sredstva prejeta izključno za namene izvršitve plačilne transakcije, če je plačilna institucija prejela denarna sredstva hkrati s prejemom ali po prejemu plačilnega naloga za izvršitev te plačilne transakcije.

(3) Plačilne institucije ne smejo sprejemati depozitov od javnosti ali opravljati storitev izdaje elektronskega denarja po zakonu, ki ureja bančništvo.

(4) Denarna sredstva, ki jih prejme plačilna institucija od uporabnikov izključno z namenom izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom tega člena, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti ali opravljanja storitev izdaje elektronskega denarja po zakonu, ki ureja bančništvo.

79. člen

(splošne informacije o pogojih okvirne pogodbe)

(1) Ponudnik plačilnih storitev mora uporabniku, pred sklenitvijo okvirne pogodbe, posredovati naslednje informacije:

1. o ponudniku plačilnih storitev,

2. o pogojih za uporabo plačilne storitve,

3. o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih,

4. o načinu in sredstvih komunikacije,

5. o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij,

6. o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe ter

7. o reševanju sporov.

(2) Informacije o ponudniku plačilnih storitev morajo vključevati naslednje podatke:

1. naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge naslove, kjer je ponudnik plačilnih storitev dosegljiv uporabnikom, vključno z elektronskim naslovom;

2. o organih, ki so pristojni za nadzor nad ponudnikom plačilnih storitev, njegovo podružnico ali zastopnikom v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev v Republiki Sloveniji;

3. navedbo registra plačilnih institucij ali drugega podobnega javnega registra, ki vsebuje podatke o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, in registracijsko številko ali enakovredno identifikacijsko oznako ponudnika plačilnih storitev v tem registru.

(3) Informacije o pogojih za uporabo plačilnih storitev morajo vključevati naslednje podatke:

1. o glavnih značilnostih plačilne storitve;

2. o enolični identifikacijski oznaki ali drugih podatkih, ki jih mora navesti uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno izvrši;

3. o obliki in postopku za posredovanje soglasja za izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s 103., 106. in 107. členom tega zakona;

4. o času, ko se šteje, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog v smislu 104. člena tega zakona, ter morebitno časovno omejitev za prejem nalogov v posameznem delovnem dnevu, ko se prejeti nalogi štejejo za prejete naslednji delovni dan v skladu s četrtim odstavkom 104. člena tega zakona;

5. o najdaljšem roku izvršitve plačilne transakcije;

6. o možnosti omejitve porabe za uporabo plačilnega instrumenta, če obstaja možnost dogovora za omejitev porabe v skladu s 118. členom tega zakona.

(4) Informacije o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih morajo vključevati naslednje podatke:

1. o vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna uporabniku, vključno z razčlenitvijo postavk, če uporabniku zaračuna skupno nadomestilo;

2. o obrestnih merah in menjalnih tečajih, ki se bodo uporabljali, v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja pa tudi metodo za izračun dejanskih obresti in menjalnega tečaja ter ustrezni datum in indeks ali drugo osnovo za ugotavljanje dejanske obrestne mere ali menjalnega tečaja;

3. o možnosti, da se sprememba obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki temelji na spremembi referenčne obrestne mere ali menjalnega tečaja, uporabi takoj in brez predhodnega obveščanja, ter način obveščanja uporabnika o teh spremembah v skladu s 86. členom tega zakona.

(5) Informacije o načinu in sredstvih komunikacije med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev morajo vključevati naslednje podatke:

1. o komunikacijskih sredstvih, vključno s tehničnimi zahtevami glede opreme uporabnika, ki se bo uporabljala za izmenjavo informacij v skladu s tem zakonom;

2. o načinu in pogostosti posredovanja in zagotavljanja informacij, ki se posredujejo ali dajejo na voljo uporabnikom v skladu s tem zakonom;

3. o jeziku, v katerem bo sklenjena okvirna pogodba in v katerem bo potekala komunikacija v času trajanja pogodbenega razmerja;

4. o pravici uporabnika, da kadarkoli zahteva izvod okvirne pogodbe ter informacije in pogoje iz tega člena na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu z 81. členom tega zakona.

(6) Informacije o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij morajo vključevati naslednje podatke:

1. o ukrepih, ki jih mora zagotoviti uporabnik za zaščito plačilnega instrumenta, in način obveščanja o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta v skladu s 116. členom tega zakona;

2. o pogojih, pod katerimi lahko ponudnik plačilnih storitev enostransko blokira uporabo plačilnega instrumenta v skladu s 118. členom tega zakona;

3. o odgovornosti plačnika za neodobreno transakcijo v skladu s 120. členom tega zakona, vključno z informacijami o znesku izgube, ki jo krije plačnik v skladu s prvim odstavkom 120. člena tega zakona;

4. o načinu in rokih, v katerih mora uporabnik obvestiti ponudnika plačilnih storitev o vseh neodobrenih in nepravilno izvršenih plačilnih transakcijah v skladu s 130. členom tega zakona;

5. o odgovornosti ponudnika plačilnih storitev za neodobreno, neizvršeno in nepravilno izvršeno plačilno transakcijo v skladu s 119. do 125. členom tega zakona;

6. o pogojih za uveljavljanje povračila zneskov v skladu s 131. členom tega zakona.

(7) Informacije o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe morajo vključevati naslednje podatke:

1. o pogodbeno predvideni možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik sprejel spremembe pogojev v skladu z drugim odstavkom 85. člena tega zakona, če do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema, vključno z obvestilom o pravici uporabnika, da odpove okvirno pogodbo v skladu tretjim odstavkom 85. člena tega zakona, če je ponudnika plačilnih storitev obvestil o zavrnitvi predlaganih sprememb do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti;

2. o trajanju okvirne pogodbe;

3. o pogojih za odpoved okvirne pogodbe s strani uporabnika ali ponudnika plačilnih storitev v skladu s 87. in 88. členom tega zakona.

(8) Informacije o postopkih zaradi kršitev tega zakona in o postopkih mirnega reševanja sporov morajo vključevati naslednje podatke:

1. o pravu, ki se uporablja za okvirno pogodbo, in o pristojnem sodišču;

2. o postopkih zaradi prekrškov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev po tem zakonu in o organu, ki je pristojen za vodenje teh postopkov;

3. o postopku mirnega reševanja sporov, ki je uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, in o telesu, pristojnem za reševanje teh sporov v skladu z 218. členom tega zakona.

134. člen

(uporaba splošnih določb in določb, ki veljajo za pogodbo o plačilnih storitvah)

(1) Za pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij, se uporabljajo 74. in 75. člen tega zakona ter določbe 2. podpoglavja 5. poglavja tega zakona, razen v primerih iz drugega do četrtega odstavka tega člena.

(2) Ne glede na tretji odstavek 79. člena oziroma prvi odstavek 92. člena tega zakona ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah ni dolžan posredovati informacij glede najdaljšega roka izvršitve plačilne transakcije prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev v tretji državi, če v trenutku sklenitve okvirne pogodbe s temi informacijami ne razpolaga. Ponudnik plačilnih storitev si mora v tem primeru po najboljših močeh prizadevati, da bi uporabniku zagotovil informacije o predvidenem roku izvršitve.

(3) Če je v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije v pogodbi o plačilnih storitvah dogovorjeno, da ponudnik plačilnih storitev svojemu uporabniku zaračuna tudi nadomestila, ki jih za izvršitev plačilne transakcije zaračunava drug ponudnik plačilnih storitev ali posrednik, ki sodeluje pri izvrševanju plačilne transakcije, mora ponudnik plačilnih storitev uporabnika pred odreditvijo transakcije obvestiti o višini teh nadomestil. Če ponudnik plačilnih storitev v času odreditve transakcije s temi informacijami ne razpolaga, si mora po najboljših močeh prizadevati, da bi uporabniku zagotovil informacije o predvideni višini nadomestil.

(4) Za okvirno pogodbo, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij z uporabo plačilnih instrumentov, se ne uporabljata 90. in 91. člen tega zakona.

7. POGLAVJE

STORITVE IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA

136. člen

(storitve izdajanja elektronskega denarja)

(1) Pogodba o izdaji elektronskega denarja je pogodba, s katero se družba za izdajo elektronskega denarja (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj elektronskega denarja) zaveže izdati elektronski denar imetniku v vrednosti denarnega zneska, ki ga plača imetnik, zmanjšanega za morebitno provizijo, zaračunano imetniku. (2) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za pravna razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom uporabljajo pravila zakona, ki ureja obligacijska razmerja v zvezi s pogodbo o naročilu.

137. člen

(pravica imetnika zahtevati izplačilo sredstev)

(1) Imetnik lahko kadar koli zahteva, da mu izdajatelj izplača protivrednost izdanega elektronskega denarja v gotovini ali s prenosom na plačilni račun. Izdajatelj elektronskega denarja mora imetniku izplačati elektronski denar najkasneje v roku osmih dni od prejema zahteve za izplačilo.

(2) Izdajatelj imetniku ne sme zaračunati nadomestila oziroma drugih stroškov za uresničitev pravice iz prvega odstavka tega člena, razen stroškov, ki so neposredno povezani z izplačilom gotovine ali prenosom na plačilni račun.

(3) Pravice imetnika iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče niti izključiti niti omejiti. V pogodbi o izdaji elektronskega denarja morajo biti jasno navedeni pogoji unovčenja elektronskega denarja.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko izdajatelj in imetnik v pogodbi dogovorita o najnižji vrednosti elektronskega denarja, ki se lahko zahteva po prvem odstavku tega člena. Najnižji znesek iz prejšnjega stavka ne more biti višji od 10 eurov.

(5) Izdajatelj elektronskega denarja odgovarja imetniku za izgubljeni znesek elektronskega denarja ne glede na krivdo, tudi če je razlog za izgubo okvara medija, ki ga zagotavlja izdajatelj elektronskega denarja in na katerem je shranjen elektronski denar, oziroma okvara opreme, ki jo zagotavlja izdajatelj in ki ni neposredno oziroma izključno pod nadzorom izdajatelja elektronskega denarja. Izdajatelj ne odgovarja imetniku za izgubo elektronskega denarja, če je imetnik uporabljal medij oziroma opremo, katere uporabe izdajatelj elektronskega denarja ni odobril.

140. člen

(plačilne transakcije in omejitve razpolaganja na podlagi sklepa o izvršbi)

(1) Ne glede na druge določbe tega zakona o izvrševanju plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev izvrši plačilno transakcijo oziroma onemogoči uporabniku razpolaganje z denarnimi sredstvi na podlagi sklepa sodišča ali drugega organa, pristojnega za izvršbo in zavarovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev, če ni v tem poglavju določeno drugače.

(2) Določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, se ne uporabljajo v zvezi s plačilnimi računi, ki se uporabljajo izključno za namen izvrševanja plačilnih transakcij v skladu s tem zakonom.

(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko v skladu z 9. poglavjem tega zakona izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali samoupravne lokalne skupnosti, ki so odprti pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

144. člen

(zagotavljanje podatkov za register transakcijskih računov)

(1) Banke, ki vodijo transakcijske račune, ter Uprava Republike Slovenije za javna plačila glede podračunov, ki jih vodi v skladu z zakonom, morajo Agenciji tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov.

(2) V registru transakcijskih računov se obdelujejo naslednji podatki:

1. podatki o imetniku transakcijskega računa:

- ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;

- davčna številka imetnika, če je imetnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register,

- identifikacijska oznaka imetnika in država sedeža ali prebivališča imetnika, če imetnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register,

- matična številka imetnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je imetnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

2. podatki o transakcijskem računu:

- številka računa,

- naziv in matična številka ponudnika, ki vodi transakcijski račun,

- oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz šestega odstavka tega člena,

- podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju,

- datum odprtja računa,

- datum zaprtja računa.

(3) Podatki iz drugega odstavka tega člena se ob zaprtju transakcijskega računa izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra transakcijskih računov pri Agenciji.

(4) Točnost in ažurnost podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zagotavljata s povezavo registra transakcijskih računov s Poslovnim registrom Slovenije, s centralnim registrom prebivalstva ali z davčnim registrom, preko katere se podatki avtomatično prevzemajo v register transakcijskih računov. Prevzemanje in povezovanje podatkov poteka z uporabo davčne številke.

(5) Za namen zagotovitve točnosti in ažurnosti podatkov v registru transakcijskih računov Agencija kot upravljavec registra prevzema:

- podatke o firmi, sedežu in naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik in podatke o nazivu in naslovu drugega imetnika transakcijskega računa iz Poslovnega registra Slovenije,

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba iz centralnega registra prebivalstva,

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba in ni vpisan v centralni register prebivalstva pa iz davčnega registra.

(6) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov. V primeru skupnega transakcijskega računa, se v registru transakcijskih računov vodijo podatki iz drugega odstavka tega člena o vseh imetnikih skupnega transakcijskega računa.

(7) Podatke iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno hraniti v arhivu registra transakcijskih računov še pet let po zaprtju računa, razen podatka, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ki se hrani eno leto.

(8) Agencija v soglasju z Banko Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov.

146. člen

(dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov)

(1) Podatki v registru transakcijskih računov, so javni in brezplačno dostopni na spletni strani Agencije. Določba prejšnjega stavka ne velja za osebne podatke fizičnih oseb. Podatki o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, postanejo javni z vpisom teh računov v Poslovni register Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije.

(2) Agencija mora varovati podatke o fizičnih osebah in njihovih transakcijskih računih kot zaupne v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, razen če so podatki o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov postali javni v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(3) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo:

1. osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev,

2. sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti,

3. ponudniki plačilnih storitev iz 1. in 6. točke 17. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi.

(4) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, lahko pridobi tudi imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj, ter druge osebe, za katere drug zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.

(5) Agencija omogoči dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ponudnikom plačilnih storitev, za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri izvajanju plačilnih storitev ter tekoče in učinkovito izvajanje plačilnih storitev. Ponudniki plačilnih storitev za uporabnika lahko preverjajo istovetnost podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki so odprti pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, če so poleg številke transakcijskega računa o imetniku računa zagotovljeni tudi naslednji podatki:

- davčna številka ter ime in priimek ali

- ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko posameznika.

Plačilni nalog se šteje za prejetega s strani ponudnika plačilnih storitev tudi, če se ob vpogledu v register transakcijskih računov ugotovi neskladnost podatkov o prejemniku plačila.

(6) Za dostop do podatkov iz arhiva registra transakcijskih računov se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka tega člena, razen prve točke tretjega odstavka, ter določbe 147. in 148. člena tega zakona.

182. člen

(pristojnosti Banke Slovenije za nadzor)

(1) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad plačilno institucijo glede plačilnih storitev in pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, na območju druge države članice in na območju tretje države.

(2) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad plačilnimi sistemi ter nad upravljavci plačilnih sistemov glede delovanja plačilnega sistema in glede opravljanja storitev upravljanja plačilnih sistemov.

(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v 4. podpoglavju 13. poglavja tega zakona, pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz 18. člena tega zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s 159. členom tega zakona oblikujejo plačilni sistem, ter osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 166. člena opravljajo storitve upravljanja plačilnih sistemov.

(4) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad izvajanjem določb Uredbe 924/2009/ES.

(5) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 1781/2006/ES, razen za nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 14. člena Uredbe 1781/2006/ES, za katerega je pristojen in odgovoren Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

3. PODPOGLAVJE

NADZOR NAD PLAČILNO INSTITUCIJO Z OPUSTITVIJO

203. člen

(odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo)

(1) Banka Slovenije lahko izda odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za likvidacijo pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo) v naslednjih primerih:

1. če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju opravljanja plačilnih storitev iz 201. člena tega zakona,

2. če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju opravljanja storitev upravljanja plačilnega sistema ali po odredbi o prenehanju delovanja plačilnega sistema iz 202. člena tega zakona.

(2) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo mora biti obrazložena.

(3) Na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za likvidacijo začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije.

(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Proti sklepu o začetku postopka likvidacije iz četrtega odstavka tega člena ni pritožbe

(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega člena.

205. člen

(varovanje zaupnih informacij)

(1) Zaposleni v Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nadzora ali drugih nalog po tem zakonu, varovati kot zaupne (v nadaljnjem besedilu: zaupne informacije).

2) Zaupnih informacij ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih oseb, na katere se nanašajo.

(3) Obveznost iz prvega odstavka tega člena ne velja

1. za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka ali

2. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije plačilne institucije, za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do plačilne institucije in za druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanega pravdnega postopka, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile vključene v poskus finančne reorganizacije plačilne institucije.

(4) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.

206. člen

(uporaba in razkritje zaupnih informacij)

(1) Banka Slovenije lahko uporabi zaupne informacije iz 205. člena tega zakona samo za namene izvrševanja svojih nalog in pristojnosti na podlagi tega ali drugih zakonov in v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih v zvezi s tem.

(2) Banka Slovenije lahko posreduje zaupne informacije naslednjim osebam:

1. osebam, ki jim lahko Banka Slovenije posreduje informacije, ki jih je pridobila pri opravljanju nadzora nad bankami v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,

2. organom Republike Slovenije ali druge države članice, ki so pristojni za izdajo dovoljenj plačilnim institucijam in za nadzor nad plačilnimi institucijami,

3. organom Republike Slovenije ali druge države članice, pristojnim za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in

4. organom Republike Slovenije ali druge države članice, pristojnim za nadzor nad varstvom osebnih podatkov.

(3) Oseba, ki ji Banka Slovenije razkrije zaupne informacije v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora te informacije varovati kot zaupne v skladu z 205. členom tega zakona in jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog v skladu s predpisi.

(4) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi osebam iz tretje države, ki imajo položaj osebe iz prvega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega člena Republike Slovenije in te tretje države,

2. če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 205. členu tega zakona, in

3. če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz drugega odstavka tega člena.

(5) Če je Banka Slovenije pridobila zaupne informacije od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice, zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne institucije države članice po tem zakonu, lahko te informacije razkrije samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.

218. člen

(postopek mirnega reševanja sporov v zvezi s plačilnimi storitvami)

(1) Ponudnik plačilnih storitev mora sam ali v sodelovanju z drugimi ponudniki plačilnih storitev zagotoviti postopek mirnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev tako, da lahko potrošnik hitro in enostavno na pristojno telo naslovi svojo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami ponudnika plačilnih storitev pri opravljanju plačilnih storitev po tem zakonu in v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnika plačilnih storitev po Uredbi 924/2009/ES, ter da je potrošniku zagotovljena hitra in strokovna odločitev v zvezi s to pritožbo.

(2) Ponudnik plačilnih storitev mora v zvezi z delovanjem telesa za mirno reševanje sporov zagotoviti sodelovanje neodvisnih strokovnjakov s pravnega področja. Ponudniki plačilnih storitev se lahko dogovorijo o oblikovanju skupnega telesa za mirno reševanje sporov s potrošniki.

(3) Akt o ustanovitvi telesa za mirno reševanje sporov mora urejati tudi pravila in postopek sodelovanja tega telesa z organi, ki so v drugih državah članicah pristojni za mirno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, če reševanje posameznega spora sodi tudi v pristojnost takega organa druge države članice.

(4) Pravila za mirno reševanje sporov morajo biti oblikovana jasno in razumljivo in morajo zlasti določati:

1. naziv, obliko in sestavo telesa, ki je pristojno za mirno reševanje sporov;

2. postopek predložitve zahteve za mirno rešitev spora pristojnemu telesu, vključno z naslovom, kamor lahko potrošnik posreduje zahtevo, in obliko zahteve;

3. najdaljši rok, v katerem bo pristojno telo odločilo v sporu in ki ne sme biti daljši kakor dva meseca od dneva, ko je ponudnik plačilnih storitev prvič prejel zahtevo potrošnika za mirno rešitev spora;

4. da predložitev zahteve za mirno rešitev spora pristojnemu telesu po tem členu in odločitev tega telesa ne posegata v pravico potrošnika, da kadar koli vloži tožbo pred pristojnim sodiščem zoper ponudnika plačilnih storitev z namenom rešitve spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev.

(5) Ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne sme zaračunati posebnih nadomestil v zvezi s postopkom mirnega reševanja spora glede opravljanja plačilnih storitev.

(6) Prvi do peti odstavek tega člena se ne uporabljajo za Upravo Republike Slovenije za javna plačila ter druge države organe in organe samoupravnih lokalnih skupnosti, kadar opravljajo plačilne storitve v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.

225. člen

(druge kršitve izdajateljev elektronskega denarja)

(1) Z globo od 2.500 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj elektronskega denarja, če imetniku na njegovo zahtevo ne izplača elektronskega denarja najkasneje v roku osmih dni od prejema zahteve za izplačilo (prvi odstavek 137. člena tega zakona).

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

227. člen

(kršitve drugih oseb v plačilni instituciji)

(1) Z globo od 800 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, če:

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 186. člena tega zakona),

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 186. člena tega zakona),

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 190. člena tega zakona).

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri plačilni instituciji, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

228. člen

(kršitve revizijske družbe in pooblaščenega revizorja)

(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba:

1. če ne opravi revizijskega pregleda in mnenja o ločenih računovodskih informacijah iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev v skladu s tretjim odstavkom 64. člena tega zakona,

2. če pooblaščeni revizor ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o dejstvih oziroma okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 65. člena tega zakona ali če ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 65. člena tega zakona.

(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

230. člen

(kršitve drugih oseb)

(1) Z globo od 2.500 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:

1. opravlja plačilne storitve v nasprotju s prepovedjo iz 18. člena tega zakona,

2. opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 166. člena tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:

1. plačnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne seznani z informacijami o menjalnem tečaju in nadomestilih, ki jih bo kot prejemnik plačila zaračunal plačniku v zvezi s pretvorbo valute (96. člen tega zakona),

2. uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti, da mora uporabnik za uporabo določenega plačilnega instrumenta plačati posebno nadomestilo (prvi in drugi odstavek 97. člena tega zakona).

(3) Z globo od 800 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba iz prvega ali drugega odstavka 155. člena tega zakona s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

1. ne obvesti Banke Slovenije o udeležbi ali posredni udeležbi v plačilnih sistemih v skladu s tretjim odstavkom 162. člena tega zakona,

2. ne obvesti stranke ali druge osebe o plačilnih sistemih, v katerih je udeležena (četrti odstavek 162. člena tega zakona).

(4) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek iz prvega do tretjega odstavka tega člena.

(5) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

236. člen

(veljavnost dovoljenj za oblikovanje plačilnih sistemov in opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov)

(1) Dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema in dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema, ki so bila izdana v skladu z Zakonom o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 -, uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 131/06 – ZBan-1, 102/07 in 126/07 - ZFPPIPP, v nadaljnjem besedilu: Zakon o plačilnem prometu) in veljajo ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo za dovoljenja, izdana po tem zakonu.

(2) Plačilni sistemi, o katerih je Banka Slovenije obvestila Evropsko komisijo v skladu s petim odstavkom 56. člena Zakona o plačilnem prometu, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo kot pomembni plačilni sistemi v smislu 151. člena tega zakona.

(3) Upravljavci plačilnih sistemov, ki so pridobili dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov na podlagi Zakona o plačilnem prometu in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov najkasneje do 1. junija 2010.

(4) Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo storitve upravljanja plačilnih sistemov iz 1. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona, in udeleženci plačilnih sistemov, ki pred dnem uveljavitve tega zakona niso bili dolžni pridobiti dovoljenja po Zakonu o plačilnem prometu, morajo uskladiti svoje poslovanje z zahtevami tega zakona in pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov oziroma dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema do 30. aprila 2011.

V. PRILOGE

- osnutek podzakonskega akta Banke Slovenije, katerega izdajo določa predlog zakona (opis vsebine)

PRILOGA

I. Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja in družbah za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo

Sklep bo vseboval določbe, ki bodo predpisale:

1. kaj morata vsebovati zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ter zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice družbe za izdajo elektronskega denarja tretje države:

a) Vsebino zahteve za izdajo dovoljenja bo naslednja:

- navedbo vrste dovoljenja, ki se zahteva;

- navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca vložnika v postopku izdaje dovoljenja vključno s pooblastilom za zastopanje in

- firmo in sedež vložnika oziroma firmo ali osebno ime ter prebivališče ali sedež njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
b) K zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ali družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo bodo vložniki morali priložiti dokaz o plačilu takse za odločanje o zahtevi ter dokumentacijo in dokazila o izpolnjevanju pogojev glede:

- statusnega ustroja družbe;

- varnega in zanesljivega poslovanja družbe;

- sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol družbe:

- zagotavljanja minimalnega kapitala družbe;

- varstvo denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja;

2. podrobnejšo vsebino obvestil o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka 137.f člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih ter podrobnejšo vsebino letnega poročanja o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo na dan 31.12.; 3. podrobnejša pravila glede izračuna kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja, in sicer:

- sestavine in lastnosti kapitala ter odbitnih postavk;

- razmerja in omejitve posameznih sestavin kapitala;

- pravila glede izračunavanja, spremljanja in poročanja o kapitalu in kapitalskih zahtevah; 4. podrobnejšo vsebino zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja; 5. podrobnejšo vsebino zahteve kvalificiranega imetnika o:

- odtujitvi delnic tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega je pridobil dovoljenje,

- vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi ter

- vsaki spremembi članov oziroma članic poslovodstva nadrejenega finančnega holdinga in mešanega poslovnega holdinga, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za izdajo elektronskega denarja nadrejene družbe; 6. podrobnejša pravila za varna sredstva z nizkim tveganjem, v katera lahko družba za izdajo elektronskega denarja naloži sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdan elektronski denar; 7. podrobnejšo vsebino informacij o vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdan elektronski denar.