(1) Plačilna institucija države članice sme plačilne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije preko podružnice, preko zastopnika ali neposredno.

(2) Plačilna institucija države članice lahko začne opravljati plačilne storitve na območju Republike Slovenije, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države sedeža prejme obvestilo z vsebino iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.

(3) Za namene tega zakona se vse podružnice in poslovne enote, ki jih v Republiki Sloveniji ustanovi plačilna institucija države članice, štejejo za eno samo podružnico.

(4) Če Banka Slovenije oceni, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da gre v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev preko podružnice ali zastopnika plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji za poskus ali izvajanje pranja denarja ali financiranja terorizma, o tem nemudoma na primeren način obvesti pristojni nadzorni organ države sedeža plačilne institucije.