(1) Obvestilo o nameri opravljanja plačilnih storitev preko zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici po prvem odstavku 36. člena tega zakona, z vsebino iz drugega odstavka 36. člena tega zakona, se šteje kot zahteva za vpis zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici v register plačilnih institucij.

(2) Če plačilna institucija zahteva vpis zastopnika v državi gostiteljici v register plačilnih institucij, mora Banka Slovenije pred odločitvijo o vpisu tega zastopnika glede okoliščin iz tretjega odstavka tega člena zaprositi za mnenje pristojni nadzorni organ države gostiteljice in ga, če je podano, primerno upoštevati.

(3) Banka Slovenije zavrne vpis zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici v register plačilnih institucij, če oceni, da:

1. podatki po drugem odstavku 36. člena tega zakona, ki jih je predložila plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo, niso pravilni,
2. osebe, ki so članice poslovodstva zastopnika, ali osebe, ki so pri zastopniku neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ne izpolnjujejo pogojev iz 26. člena tega zakona, ali
3. so podani utemeljeni razlogi za sum, da gre v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev preko zastopnika za poskus ali izvajanje pranja denarja ali financiranja terorizma.